Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (53.301-53.400)

  1. 2. glinov, adj. glinova ovca, Nov., pogl. glenav.
  2. glinovàt, -áta, adj. thonhältig, Z.; glinovati železovec, Cig. (T.); pogl. glinovnat.
  3. glínovəc, -vca, m. der Thonstein, Cig., Jan.; — prim. glinavec.
  4. glínovica, f. = glinica, C.
  5. glínovina, f. der Thonboden, C.
  6. glinovı̑t, adj. thonig, Cig., Jan.; ilovnata ali glinovita tla, Levst. (Cest.).
  7. glínovnat, adj. thonhältig, Cig. (T.).
  8. glísta, f. 1) gliste, die Eingeweidewürmer (entozoa, helminthes): navadna g., der Spulwurm (ascaris lumbricoides), otročja g., der Kinderwurm, die Kindermade (oxyuris vermicularis), Erj. (Ž.); konjska g., der Palissadenwurm (strongilus), ovčja g., der Schafwurm (strongilus filaria), svinjska g., der Kratzer (echinorynchus gigas), ribja g., der Inger (myxine), Erj. (Z.); — der Regenwurm, Cig., C., jvzhŠt.; — 2) glíste, = glisti, SlGradec- C., Notr., Levst. (Rok.).
  9. glístast, adj. 1) wurmförmig, Mur., V.-Cig., Jan.; — 2) = glistav, Mur.
  10. glístav, adj. an Spulwürmern leidend: g. otrok.
  11. glístavəc, -vca, m. ein von Spulwürmern geplagter Mensch, Cig.
  12. glístən, -stna, adj. Wurm-; glistna voda, die Wurmessenz, Cig.
  13. glísti, f. pl. die am Ofen angebrachten Leisten oder Stangen, um darauf Wäsche u. dgl. zu trocknen, C.; leseni drogovi v kmetski hiši pod stropom od prečnjaka do stene, da se nanje kaj obesi ali povprek položi, Lašče- Erj. (Torb.); oder nad ognjiščem, kjer se navadno drva suše, Krn- Erj. (Torb.); vzame brezovko z glisti, Vrt.; obleka je visela na glistih, Zv.
  14. glistína, f. die Kothwürste des Regenwurms, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
  15. glı̑stnica, f. 1) die Lysimachie (lysimachia), C.; — = svečinje, neka trava po gozdih z modrim cvetjem (lek za gliste), C.; — tudi = vratič, Jan.; — 2) glistnice = glisti, C., Št.- Valj. (Rad), Dol.
  16. glı̑stnik, m. die Trespe (bromus), Cig., Tuš. (B.), Ščav.; — veliki g., die Riesentrespe, Jan.; — tudi: das Tausendguldenkraut (erythraea centaureum), C.
  17. glistnják, m. der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.
  18. glíva, f. 1) der Pilz (fungus); — pos. mehka goba platničasta, rastoča posebno jeseni po starih bukovih še stoječih ali podrtih kladah; dobra jed, Lašče- Erj. (Torb.); der Stockschwamm (tuber cibarium), Poh.- C.; črstev ko gliva, ves živ ko gliva, Slom.; — 2) gliva na vratu, eine Halskrankheit, = kuščarji, C.; — tudi: weicher Halskropf, Cig., Hal.- C.
  19. gliváča, f. der gemeine Pilzstern oder die Pilzkoralle (fungia agariciformis), Erj. (Ž.).
  20. glívast, adj. pilzartig.
  21. glı̑včək, -čka, m. dem. glivec, Mur.
  22. glı̑vəc, -vca, m. ein essbarer Pilz, Mur.; genießbarer, schwarzgrauer Stockschwamm, Fr.- C.; — prim. gliva.
  23. glívica, f. dem. gliva, das Pilzchen; — = glivec, vzhŠt.- C.
  24. glíža, f. = žleza (Drüse), Pohl., Z.
  25. glǫ̑b, m. die Kugel, ogr.- Valj. (Rad); der Ballon, Nov.; — prim. lat. globus.
  26. 1. glǫ̑b, -ı̑, f. die Tiefe, C.; smelo preskoči rob in glob, Zv.; die Vertiefung, Cig.
  27. 2. glǫ̑b, f. = glob, m., ogr.- C.
  28. glóba, f. die Geldstrafe, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ., nk.; — stsl., hs.
  29. globáča, f. die Vertiefung, tiefe Schlucht, tief gelegene Gegend, C., Št.
  30. globáčast, adj. tiefgelegen, tiefgräbig, C.
  31. globȃd, f. die Vertiefung, C.
  32. globȃnj, m. = 2. globanja, C.
  33. 1. globánja, f. die Vertiefung, C., Erj. (Torb.), Nov.; g. nečkam podobna, muldenförmige Sohlenvertiefung, Levst. (Močv.).
  34. 2. globánja, f. = glibanja (boletus edulis), M., vzhŠt., C.
  35. 3. globánja, f. = lobanja, Mariborska ok.
  36. globánjev, adj. Pilz-, M.
  37. globánjevica, f. die Schwammsuppe: tako kislo vino le globanjevici prilivajo, SlN.
  38. glǫ̑bast, adj. vertieft, mit Vertiefungen, Jan. (H.).
  39. glǫ́bati, * -bam, -bljem, vb. impf. 1) eine Vertiefung graben, aushöhlen, ogr.- C., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; voda globa, macht Vertiefungen, Blc.-C.; auswetzen, C.; šinja se globa, ogr.- C.; — nagen, BlKr.; — *grübeln, klügeln, Cig., Lašče- Levst. (M.).
  40. glǫ́bavəc, -vca, m. der Grübler, Cig.
  41. globẹ̑ł, f. die Vertiefung, Cig., Jan., C., Mik.; — der Hohlweg, die Schlucht, Cig., Jan., C., Met., Mik.
  42. globẹ̑la, f. = globel, V.-Cig., Zv., Kr.- Valj. (Rad).
  43. globẹ̑lica, f. dem. globela; kleine Vertiefung, Žnid.; globelici na licih, Grübchen, Zv.
  44. globẹ̑łnik, m. die gemeine Perspectivschnecke (solarium perspectivum), Erj. (Ž.).
  45. globeníca, f. die Vertiefung, die Einsenkung, Ip.- Erj. (Torb.).
  46. globẹ́ti, -ím, vb. impf. einsinken, versinken, Mik.
  47. globína, f. die Tiefe, die Vertiefung; morska globina, die Meerestiefe, Cig. (T.).
  48. 1. globíti, -ím, vb. impf. vertiefen, aushöhlen, Cig., Jan.; g. se, einsinken, Jan.
  49. 2. globíti, -ím, vb. impf. mit Geldstrafen belegen, Jan., SlN., ZgD.; — brandschatzen, C., SlN.; — hs.
  50. glǫ̑bka, f. das Kügelchen, ogr.- C.; — prim. 2. glob.
  51. globla, f., Mur., pogl. globela.
  52. globlína, f. = globina, C., ogr.- Valj. (Rad); (glublina, kajk.- Valj.); — morda nam. globelina.
  53. globljénje, n. die Erpressung, DZ.
  54. globník, m. der Auftiefhammer, V.-Cig.
  55. glǫ̑bnjak, m. tiefe Schlucht, Št.
  56. globǫ̑ča, f. = klanec, Mariborska ok.- C.
  57. globočȃva, f. = globočina, C., Levst. (Cest.).
  58. globǫ̑čək, -čka, m. der Gründling (gobis fluviatilis), Cig., Frey. (F.).
  59. globočína, f. die Tiefe; nebeška visočina in morska g.; v globočino iti, in die Tiefe steigen; — pren. v globočini njegovega srca, im Innersten seines Herzens, Cig.
  60. globǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. impf. tief machen, Mur.
  61. globǫ̑čnjak, m. = globoka draga, BlKr.
  62. globǫ̑dnica, f. = tolmun v vodi, (podstava: glob- + dno), Ip.- Erj. (Torb.); — = rupa, Goriš.
  63. globòk, -óka, adj. tief; globoka jama; globoko morje; — globoko zamisliti se, sich in Gedanken vertiefen, Cig. (T.); globoko spoštovanje, tiefe Ehrfurcht, Cig. (T.); — ( compar. globočji, globokejši, Mik., Levst. [Sl. Spr.]; globši, globəljši, ogr.- C.; globlji: globlje se prikloniti, Trub. [Post.]; globoče, tiefer, Levst. [Močv.]; globoko se prikloni in še globoče vzdihne, LjZv.).
  64. globokočȗtje, n. die Gefühlstiefe, Cig. (T.).
  65. globokočútnost, f. die Gefühlstiefe, Cig. (T.).
  66. globokogázən, -zna, adj. tiefgehend (o ladji), Cig., Jan.
  67. globokohǫ́dən, -dna, adj. = globokogazen, Cig.
  68. globokomı̑səlje, n. der Tiefsinn, (-slije), Cig. (T.).
  69. globokomísəłn, * -səłna, adj. tiefsinnig, Cig., Jan., Cig. (T.); globokomiselna beseda, Zora.
  70. globokomı̑səłnik, m. der Tiefdenker, Cig.
  71. globokomísəłnost, f. die Tiefsinnigkeit, Cig., Jan.
  72. globokosę́žən, -žna, adj. tiefreichend, tiefgängig: ladje morajo za dva črevlja manj globokosežne biti, müssen einen um zwei Fuß geringeren Tiefgang haben, DZ.; — tiefgründig, Mur., Cig.
  73. globokọ̑st, f. die Tiefe; podvešna g. (soda), die Spundtiefe, Cig. (T.), DZ.; — pren. g. čutja, die Innigkeit des Gefühls, Cig.
  74. globokóta, f. = globokost, Trub.
  75. globokoúmən, -mna, adj. tiefsinnig, Cig. (T.).
  76. globokoȗmje, n. der Tiefsinn, Cig. (T.).
  77. globokoúmnost, f. die Tiefsinnigkeit, Cig.
  78. globǫ̑nəc, -nca, m. der Knödel, ogr.- C.; — prim. glob, m.
  79. globọ̑st, f. = globokost, ogr.- Valj. (Rad).
  80. globǫ́ščina, f. = globočina, Dalm.
  81. globóta, f. = globokost, Mur., C.
  82. globǫ̑vəc, -vca, m. tiefer Graben, C.
  83. glóbsti, -bem, vb. impf. aushöhlen, schnitzeln, Trub.; prim. Let. 1891, 147.
  84. glōbus, m. oblo, der Globus; nebesni g., der Himmelsglobus, Jes.
  85. globúzda, f. thörichter Schwätzer, Bes., Andr.
  86. globuzdáti, -ȃm, vb. impf. = gobezdati, Bes.
  87. glòd, glǫ́da, m. Kohlen und Asche, um damit Kessel auszureiben, C.
  88. glodáč, m. der Nager, Cig., Jan.; (zobje) glodači, Nagezähne, Cig. (T.).
  89. glǫ́danje, n. das Nagen.
  90. glǫ́dati, -dam, -jem, vb. impf. nagen; kosti g., an Knochen nagen; — stradež g., am Hungertuch nagen, ZgD.; — zgodnja rana (deklici) srce gloda, Preš.; — wetzen: vol se gloje, C.; usnje se gloje, das Leder wetzt sich ab, Z.
  91. glodàv, -áva, adj. gerne nagend, Z.
  92. glǫ́davəc, -vca, m. der Nager; das Nagethier, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  93. glǫ́davka, f. die Nagerin; das Nagethier, Cig.; glodavke, Nagekerfe, C.
  94. glodȃvs, m. der Nager ( zaničlj.), Valj. (Rad).
  95. glǫ̑dež, m. neko bajeslovno bitje, Glas. 1863, 82.
  96. glodìv, -íva, adj. gefräßig, Krn- Erj. (Torb.).
  97. glòg, glǫ́ga, m. der Weißdorn (crataegus oxyacantha).
  98. glogínja, f. die Weißdornbeere, Cig., Tuš. (R.), Danj.- Mik.
  99. glogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. sprudeln, rauschen: morje v izpodjedenih luknjah glogoče, Blc.-C., Z.; — prim. klokotati.
  100. glǫ́gov, adj. Weißdorn-; g. les, g. grm; glogova meja, glogova zima, letzter Schnee im Frühling, Rib.- M.

   52.801 52.901 53.001 53.101 53.201 53.301 53.401 53.501 53.601 53.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA