Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (53.201-53.300)

  1. glavonǫ̑žəc, -žca, m. glavonožci, die Kopffüßler (cephalopoda), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  2. glavosẹčénje, n. = glavosek, ogr.- C.
  3. glavosẹ̑čnica, f. die Guillotine, ZgD.
  4. glavosẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) die Enthauptung, Cig., Jan.; — Ivan g., Johannes, der Enthauptete (Johannis Enthauptung), Št.- M., Mik.; danes je sv. Janez g., Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Ž.).
  5. glavosẹ́kanje, n. = glavosek 1), Blc.-C.
  6. glavotèg, -tę́ga, m. der Kopfzieher (bei den Geburtshelfern), Cig.
  7. glavotę̑znik, m. = glavoteg, Cig.
  8. glavúh, m. = glavač 1), Z., Jan. (H.).
  9. glàž, gláža, m. = steklo; čaša, kupica; — iz nem.
  10. glȃžək, -žka, m., pogl. čašica, kupica.
  11. gláževina, f., pogl. steklovina, steklenina.
  12. gláževnat, adj., pogl. steklen.
  13. glȃžnat, adj., pogl. steklen.
  14. glážnice, f. = glažuta, vzhŠt.- C.
  15. glažúta, f. iz nem. "Glashütte", pogl. steklarnica.
  16. glę́ba, f. die Erdscholle, Cig., Jan., C.; — prim. it. gleba.
  17. 1. glèd, glę́da, m. = gledanje, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
  18. 2. gled, m. dolga gredica pod sodom, Blc.-C., Vrtov.- C.; gledi, die Lagerbäume für Weinfässer, Z.; — prim. glet, glajt.
  19. glę̑d, -ı̑, f. die Richtung, DZ.; v to gled, in dieser Richtung, Levst. (Pril.); cestna g., die Bahnrichtung, DZ.; na obe gledi, nach beiden Richtungen, DZ.
  20. gledáłce, n. dem. gledalo: 1) kleines Perspectiv, der Gucker, Cig.; — 2) das Guckloch, Cig.
  21. gledalíšče, n. 1) der Schauplatz, Cig., Jan.; zemlja je bila gledališče človeških nadlog, Jap. (Prid.); — 2) das Theater, Mur., Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; — 3) = stališče, motrišče (Gesichtspunkt), Cig. (T.).
  22. gledalíščən, -čna, adj. Theater-, Cig., nk.; — theatralisch, Jan.
  23. gledalı̑ški, adj. Theater-, Nov.- C., nk.
  24. gledalı̑štvọ, n. das Theaterwesen, Cig., Jan.
  25. gledálọ, n. 1) das Sehorgan, Cig. (T.); — 2) = daljnogled, Cig., C.; gledati skozi g., Vod. (Izb. sp.); — 3) = zrcalo, ogr.- C.
  26. glę́danje, n. das Schauen; die Schau: na g. iti, C.
  27. glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.- Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, ( imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.- C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.- C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
  28. gledávati, -am, vb. impf. zu schauen pflegen: mati skozi okno gledava, ko sina iz šole pričakeva ( nam. pričakuje), Mik. (V. Gr. IV. 307.).
  29. glę́davəc, -vca, m. 1) der Zuschauer; — 2) = prorok (po nem. "Seher"), Dalm.
  30. glę́davka, f. die Zuschauerin.
  31. glę́dčən, -čna, adj. schaulustig, Z.
  32. glę́dəc, -dca, m. die Pupille, der Augenstern, C.
  33. gledę̑čje, n., C., pogl. gledeče pod: gledati II.
  34. glę́dən, -dna, adj. Schau-, Mur.
  35. glę́dešče, n., vzhŠt., pogl. gledeče.
  36. gledīčevəc, -vca, m. die Christusakazie, der Schotendorn (gleditschia), Nov.- C.
  37. gledīčija, f. = gledičevec, Tuš. (B.).
  38. gledíšče, n. 1) = gledališče 2), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) = gledališče 3): oportunitetno g., SlN.
  39. gledíščən, -ščna, adj. = gledališčen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  40. glediščnína, f. gledališka vstopnina, C.
  41. gledı̑ški, adj. = gledališki, Cig. (T.).
  42. glę̑dkati, -am, vb. impf. schauen (v otročjem govoru), Mur., Cig., Jan., Mik.
  43. gledljívost, f. die Schaulust, Cig.
  44. glę̑dnica, f. die Gesichtslinie, h. t.- Cig. (T.).
  45. glednína, f. die Schaugebür, Cig.
  46. glę́dniti, glę̑dnem, vb. pf. einen Blick thun, Mur.
  47. glę̑j, interj. išči pod gledati I. 1).
  48. glę́ja, f. die Pflege (skrb za živino = gleštanje), Krn- Erj. (Torb.).
  49. glẹ̑n, m. 1) der Schleim, Cig. (T.), C., DZ.; der Geifer: g. cedi žival, geifert, Levst. (Nauk); der Fischschleim, ogr.- C.; der zähe Schleim am Krautwasser, C.; der an den Wänden des Spülschaffes haftende Satz, kajk.- Valj. (Rad); überhaupt ein zäher Satz von einer Flüssigkeit, C.; glen se dela po jeziku, die Zunge ist belegt, jvzhŠt.; — 2) der schwarze Fleck an den Pferdezähnen, die Kennung, Cig.; (glin, V.-Cig.); — 3) der Schlamm, Cig., Jan., C., Št.- Mik.; — mit Wasser vermischter Schlich (im Bergbau), V.-Cig.; der Letten, Guts.; — 4) der grüne Wasserschlamm, Polj.; — der Wasserfaden (conferva sp.), Renče- Erj. (Torb.); — 5) eine Viehkrankheit, Rib.- Mik.; Abzehrung und Durchfall beim Rinde und Kleinvieh, C., die Viehwassersucht, Mur., Cig., Met.; (glin) die Fäule, Strp.
  50. glẹ̑nast, adj. 1) mit Schleim bedeckt: glenasta voda, C.; — geiferig, Jan. (H.); — 2) schlammig, schlickig, Cig.; glenasta zemlja, C.; — 3) = za glenom bolan: glenasta ovca, C.
  51. glẹnàt, -áta, adj. mit zähem Schleim bedeckt: glenat sir, glenata zelnica, C.
  52. glẹ́nav, adj. = za glenom bolan (o živini), M.; "glenava ovca, ki je spomladi glen zajedla ter na jesen začne hirati in pogine", (tako pravijo), Polj.
  53. glẹ́navica, f. glenavice, die Schleimfische, h. t.- Cig. (T.).
  54. glẹ̑nəc, -nca, m. der Schlamm, C.
  55. glẹnę̑n, adj. = glenast 2): glenena njiva, C.
  56. glẹnìv, -íva, adj. = glenav, Rib.- Mik.
  57. glèšt, glę́šta, m. das Vermögen, Mur., C., vzhŠt.
  58. glę́štanje, n. 1) die Pflege, die Wartung, M.; — 2) = glešt, M.
  59. glę́štati, -am, vb. impf. 1) warten, pflegen, C., M.; živino g, Kr.- Erj. (Torb.); g. se, sich wohl sein lassen, Jan.; prim. glajštati; — 2) vermögen, haben, Mur., Jan.; ne gleštam krajcarja, Št.; pri tej hiši dober kruh gleštajo, Gor.
  60. glę̑štvọ, n. = glešt, Danj.- Mik.
  61. glèt, glę́ta, m. der Balken: križce ležeči glet, der Querbalken, Guts.; — prim. glajt, 2. glet.
  62. glẹ́tvọ, n., vzhŠt., pogl. dletvo.
  63. glẹ́viti, -im, vb. impf. kauen, V.-Cig., Mik., Kras- Erj. (Torb.); nagen, C.; Ta na vzarah skorje glevi, Levst. (Zb. sp.).
  64. glę́žən, -žna, m. = gleženj, Cig., Mik., Trub.
  65. glę́žənj, -žnja, m. der Fußknöchel; — tudi: der Handknöchel, ogr.- C.
  66. glę́žnọ, n. = gleženj, Cig., SlGor.
  67. glı̑b, m. der Koth, Valj. (Rad); der Wasserschlamm, Jan.; — hs.
  68. glibánja, f. 1) der Herrenpilz (boletus edulis), Mur., Jan., Mik., Erj. (Rok.), Valj. (Rad); — 2) das Glättholz für die Wäsche (menda zaradi oblike glibanji podobne), vzhŠt.- C.; — prim. gribanja, 2. globanja.
  69. glibȃnjak, m. die Pilzsuppe, C.
  70. glibánjev, adj. Pilz-: glibanjeva juha, M.
  71. glibánjevica, f. die Pilzsuppe, ogr.- C.
  72. glibánjica, f. dem. glibanja, Mur.
  73. glı̑bast, adj. pelitisch ( min.), h. t.- Cig. (T.); — prim. glib.
  74. glı̑bavica, f. die Nadelbinse, Cig.
  75. glı̑h, I. adj. indecl., pogl. enak, raven; — II. adv. pogl. enako, ravno, prav: g. tako; — iz nem.; prim. stvn. gilīh, Mik. (Et.).
  76. glı̑ha, f. = enakost; ni mu glihe, seinesgleichen gibt es nicht; moje glihe, meinesgleichen; — pri eni glihi, = primeroma, beiläufig; ( prim. bav. bei einem gleichen), Levst. (Rok.).
  77. glı̑hati, glı̑ham, vb. impf. 1) ausgleichen, Mur.; — 2) vergleichen, gleichstellen; g. se komu; — 3) feilschen; za vole g.; — prim. glih.
  78. 1. glı̑n, m., pogl. glen.
  79. 2. glìn, m. = glina, Dalm.; druzega ni Bela, kakor znotraj glin, zunaj pa bron, Ravn.- Valj. (Rad).
  80. glína, f. der Thon, der Töpferthon; rumena g., der Goldletten, Cig.; rdeča g., der Bolus, Cig.
  81. glínast, adj. thönern, Thon-; thonartig, thönicht, Cig. (T.); thonig, (-njast), Mur., Jan.
  82. glinàt, -áta, adj. thonhältig, thonig, Cig., Jan., Nov.
  83. glínavəc, -vca, m. der Thonstein, Cig. (T.); das Lehmerz, C.
  84. glinę̑n, adj. thönern, Cig. (T.); (-njen), Mur., Cig., Jan.
  85. glinę̑nica, f. die Thongrube, (-njenica), Jan.
  86. glinenína, f. die Thonware, Cig. (T.).
  87. gliníca, f. 1) die Thonerde, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); — 2) die Thongrube (glinjica), Mur., Dol.- Cig.
  88. gliník, m. der Thonboden, die Thongrube, C.; ("glinek" (?), V.-Cig.).
  89. gliníšče, n. die Thongrube, Z., Rez.- C.
  90. glinı̑t, adj. thonhältig, Cig. (T.).
  91. glíniti, -im, vb. impf. mit Thon überziehen, Cig.
  92. 1. glínja, f., Mur., Cig., Jan., pogl. glina.
  93. 2. glinja, f. die grüne Nussschale, C.; — prim. klenovec, klinovina.
  94. glínjavica, f. = 2. glinja, C.
  95. glínjavka, f. = glinjavica, Fr.- C.
  96. glı̑nje, n. der Thon, Cig., Nov.- C.
  97. glínjevica, f., Cig., Jan., pogl. glinovica.
  98. glı̑nka, f. = glinica, Z., C.
  99. glinokòp, -kǫ́pa, m. der Thongräber, Cig.
  100. 1. glínov, adj. iz gline, Trub.- C.

   52.701 52.801 52.901 53.001 53.101 53.201 53.301 53.401 53.501 53.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA