Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (5.301-5.400)

  1. bradatę́ti, -ím, vb. impf. den Bart bekommen, Habd.- Mik.
  2. bradati, -am, vb. impf. jemanden mit dem Barte reiben, Cig.
  3. bradatíca, f. die Bartaxt, breite Axt, Jan.
  4. bradavíca, f. die Warze; bradavice imeti na rokah; — sesna b. (na sesku), die Brustwarze, Cig.; — ostrovasta b., die umwallte Papille, Erj. (Som.).
  5. bradavíčast, adj. warzenförmig, Cig., Jan.; — warzig, Jan.; — drusig, Cig. (T.).
  6. bradavíčən, -čna, adj. Warzen-: bradavični podaljšek, der Warzenfortsatz, Cig.; — warzig, Jan.
  7. bradavíčevje, n. coll. die Warzen, C.
  8. bradavíčica, f. dem. bradavica, das Wärzchen; tipalna b., das Tastwärzchen, Erj. (Z.); kožne bradavičice, die Hautwärzchen, Cig. (T.).
  9. bradavíčnat, adj. warzig, voll Warzen.
  10. bradavı̑čnik, m. die sechskantige Fetthenne (sedum sexangulare), C., Z., Medv. (Rok.).
  11. bradavı̑čnjak, m. der Mauerpfeffer (sedum acre), Št.- Erj. (Torb.).
  12. brádəlj, -dlja, m. 1) das Kinn, V.-Cig., C.; — 2) das Bartläppchen der Hühner, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Zapfen am Halse der Schweine, C.; — 4) der Bart der Zimmermannsaxt: bradelj je bradljina brada, Mik.; žatlaka ima toporišče, uho, prednji in zadnji bradelj, Vod. (Rok.); — 5) der Schlüsselbart, C.
  13. brádən, -dna, adj. Bart-; bradni las, Cig.
  14. brádica, f. dem. brada; 1) das Kinnbärtchen; — 2) ein Büschel Wurzeln, M.; — tudi: bradíca.
  15. brádička, f. dem. bradica; das Bärtchen.
  16. bradı̑nje, n. coll. der Baumbart, C., ogr.- Valj. (Rad).
  17. brȃdlja, f. die breite Zimmerhacke, die Bartaxt, Cig., Jan., Mik.
  18. bradljáča, f. "koža, ki volu pod vratom visi", Mik.
  19. bradníca, f. die Hellebarte, V.-Cig.
  20. bradničár, -rja, m. der Hellebardier, Cig.
  21. bradník, m. der Bartkamm, Cig.
  22. bradobrı̑vəc, -vca, m. = brivec, Mur.
  23. bradovánjica, f. "kolač, vežoč gredelj in kolca; pleten je od dobrovitovih trt", Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.); — prim. bradovatnica.
  24. bradovȃtnica, f. = dobrovitnica = dobrovitovina (viburnum lanthana), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  25. brádovəc, -vca, m. die Bartflechte (usnea barbata), Jan., Tuš. (R.).
  26. bradovína, f. das Astmoos (hypnum tamariscinum), Tuš. (R.).
  27. bradovı̑tnica, f. = dobrovitnica, dobrovitovina, Erj. (Torb.).
  28. bradǫ̑vje, n. coll. die Baumflechte (usnea), M., Z.
  29. bradovníca, ** f. der Schlüsselbart, Cig., Slom.- C.
  30. bradúlja, f. neka trava, Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  31. bradurína, f. ein großer Bart, Cig.
  32. brȃdva, f. = bradlja, Cig., C., BlKr.
  33. bragę́še, f. pl. hlače, Dict.; široke platnene hlače, vzhŠt., BlKr.; — prim. it. brachesse, Hosen.
  34. bráhor, -orja, m. der Kropf, Pohl., Mur., V.-Cig., Jan.; — nam. brehor, prim. brehati, C. (?)
  35. bráhorav, adj. kropfig, Jan.
  36. bráhorčək, -čka, m. dem. brahorec; das Kröpfchen, Jan.
  37. bráhorəc, -rca, m. dem. brahor; das Kröpfchen, Mur.
  38. bráhornat, adj. kropfig, Mur.
  39. brȃjda, f. an einem Geländer gezogene Reben, die Rebenhecke; — vrsta krompirjevih grmov, Dol.; — iz srlat. braida, Mik. (Et.).
  40. brájdəlj, -dlja, m. der Palmbusch, C.; — der Blumenstrauß, C.; — iz it. fardello, Bündel, C.
  41. brȃjdəljc, -dəljca, m. dem. brajdelj, Jan., C.
  42. brȃjdica, f. dem. brajda.
  43. brájdišče, n. das Rebengeländer, Jan.
  44. brȃjdnik, m. der Rebenspalierpfahl, Cig., Jan.
  45. brajník, m., Zora, Bes., pogl. branik 2).
  46. brákovica, f. eine Art Kuchen, Nov.- C.; pl. brakovice, ob Ščavnici; — prim. pirovica.
  47. bráłən, -łna, adj. 1) zum Lesen geeignet, Lese-: bralna soba, das Lesezimmer, bralno društvo, Leseverein, nk.; — 2) lesbar, Jan.
  48. brȃłnica, f. das Lesezimmer, Jan.
  49. bramānəc, -nca, m. der Brahmane (Brahmine), Jan.
  50. brȃmba, f. 1) die Vertheidigung; — der Schutz; pod tvojo brambo pribežimo, Kast.; — die Wehr; deželna b., die Landesvertheidigung, die Landwehr; požarna b., die Feuerwehr ( prim. gasiteljsko društvo); — 2) die Schutzwaffe, C.; vse to, kar je brambo nosilo, alle Wehrhaften, Krelj.
  51. brȃmbar, -rja, m. = brambovec, Jarn.
  52. brȃmbən, -bna, adj. Wehr-: brambna vojska, der Wehrkrieg, Cig.
  53. brȃmbnik, m. = branitelj, C.
  54. bramborúša, f. der Frühlingssafran (crocus vernus), BlKr.
  55. brámbovəc, -vca, m. der Wehrmann, der Landwehrmann; Mur., Cig., Jan., Vod. (Pes.), nk., deželni brambovci, die Landwehrmänner, nk.; neslužeči brambovci, nicht active Landwehr, Levst. (Nauk).
  56. brámbovski, adj. Landwehr-, Mik., nk.; brambovske pesni, Landwehrlieder, Vod. (Pes.).
  57. brámbovstvọ, n. die Landwehr, die Landwehrschaft, Mur., Levst. (Nauk).
  58. bramīn, m. ein Priester des Brahma, der Brahmine.
  59. brámor, -rja, m. 1) die Werre (gryllotalpa vulgaris), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Valj. (Rad), Št.; prim. podjed; — 2) der Spath, der Knoten am Knie, (eine Krankheit bei Pferden und Ochsen), V.-Cig.; junec ima bramorja, (bramora) Polj.; — 3) pl. bramorji, Scropheln, Notr.- Cig., Jan., Nov.; imel je bramorje ali bezgavke, Cv.; — der Beinfraß, Cig., C.; — tudi: brámor, -óra, Polj.; — prim. mramor.
  60. bramórav, adj. junec je bramorav = ima bramora, Polj.; — prim. bramor 2).
  61. brámorka, f. 1) = bramor (gryllotalpa vulg.), Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.); — 2) der Beinfraß, Cig., Jan.
  62. brȃn, -ı̑, f. 1) die Vertheidigung: Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran, Vod. (Pes.); ministerstvo deželne brani, das Ministerium für Landesvertheidigung, DZ.; zveza za boj in bran, ein Schutz- und Trutzbündnis, Vod. (Izb. sp.); na bran se držati, sich in der Defensive halten, Vod. (Nov.); der Schutz: Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran, Levst. (Zb. sp.); v bran se postaviti, sich zur Wehre setzen; Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) bran, Npes.; trotzen: Star mecesen redi veje Vetru, zimi v bran stoji, Vod. (Pes.); s klobasami se petku v bran postavljati, Levst. (Zb. sp.); — 2) das schief ins Wasser gebaute Flusswehr, der Sporn, Tolm.; — 3) das Gitterthor, C.; — das Pförtchen, Mik., Rez.- Baud.; — 4) das Sperrkraut (polemonium), C.
  63. brȃn, m. 1) = bran, f. 1), Valj. (Rad); — 2) = jez: Srdita črez branove stopi, Greg.; b. postaviti žugajoči reki, Jurč.
  64. 1. brána, f. 1) = bramba, Habd.- Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.- C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.
  65. 2. brána, f. 1) = mrena, C.; — 2) die Nachgeburt, Guts.; — iz lat. membrana.
  66. branáč, m. der Egger, Cig., Jan.
  67. bránati, -am, vb. impf. eggen.
  68. bránavəc, -vca, m. = branač, Cig.
  69. brȃnba, f., pogl. bramba.
  70. brančúr, -rja, m. = brina, Guts.; — prim. borovnica 2).
  71. brȃnec, -nca, m. coll. abgenommene Kastanien, C.
  72. brȃnək, -nka, m. die Falte, C., Z.; — prim. branja.
  73. brángar, -arja, m. = branjevec, C., Z.
  74. brángarica, f. = branjevka, Mik.
  75. 1. braníca, f. 1) der Wehrthurm, M.; das Schloss, die Festung, C.; — der Zufluchtsort, C.; — 2) bránica, dem. brana 2).
  76. 2. bránica, f. = prepona (Zwerchfell), Erj. (Z.); — prim. 2. brana.
  77. branìč, -íča, m. = mala lesa, C.; — prim. brana 3).
  78. braník, m. 1) das Bollwerk, Cig. (T.); — to je moj branik, das ist mein Schutz; BlKr.; — 2) der Eggenzahn, C. ( nam. brannik); — 3) majhen čoln iz jednega debla, Gor.
  79. braníka, f. der Jahresring bei Bäumen, C.; ploh ima široke branike, Poh., Čemšenik ( Gor.); — prim. borovnika.
  80. braníłən, -łna, adj. Schutz-, Cig., Jan., nk.; branilna zveza, das Schutzbündnis, Cig., Jan.; — branilne naredbe, Sicherheitsvorkehrungen, DZ.
  81. branílọ, n. das Schutzmittel: das Befestigungswerk, Cig.; — die Schirmwaffe, Cig. (T.), C., Jap. (Prid.).
  82. braníšče, n. 1) das Bollwerk, Mur., Cig. (T.), Nov., ZgD.; Dubrovnik je opasan z branišči in zidinami, Vrt.; — die Burg, C.; — 2) das Gerüst der Egge (ohne die Zähne), Cig.; — 3) = brana, der Rost (in der Baukunst), Mur.
  83. branı̑telj, m. der Vertheidiger, der Schirmer, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — der Schutzherr, Krelj.
  84. branı̑teljica, f. die Schützerin, C.
  85. branı̑teljstvọ, n. der Wehrstand, Let.
  86. branı̑təv, -tve, f. die Vertheidigung, die Beschützung, Cig., Jan.
  87. brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.- Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen ( Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
  88. branı̑tva, f. = branitev.
  89. branı̑tvọ, n. = branitev, Habd.- Mik.
  90. branı̑vəc, -vca, m. der Vertheidiger, der Beschützer.
  91. brȃnja, f. die Falte, Cig., Jan., Mik.; — prim. nabrati.
  92. brȃnjak, m. der Eggenzahn, Svet. (Rok.).
  93. bránjar, -rja, m. der Greißler, der Obsthändler, Cig., Jan.; — iz nem. Fragner; prim. brangar, branjevec.
  94. bránjarica, f. die Greißlerin, die Obsthändlerin, Cig., Jan.
  95. branjarı̑ja, f. die Greißlerei, das Obsthändlergeschäft, Cig., Jan.
  96. branjáriti, -ȃrim, vb. impf. Greißler, Obsthändler sein, Cig.
  97. branjárnica, f. die Greißler-, die Oebstlerbude, Cig.
  98. branjȃrstvọ, n. die Greißlerei, der Victualienverkauf, Jan.
  99. bránje, n. 1) das Sammeln, b. medu, die Honiglese, Cig.; pos. die Weinlese; v branje, o branju, zur Weinlesezeit, jvzhŠt.; tudi: branjè; — 2) das Lesen; b. sv. pisma; die Vorlesung, Cig., Jan.; b. imeti, eine Vorlesung halten, Cig.; — 3) die Lectüre: to je lepo b.; — na b. moliti, aus dem Gebetbuche beten, Jurč.
  100. bránjenəc, -nca, m. der Schützling, der Schutzbefohlene, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), DZ.

   4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA