Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (52.701-52.800)

  1. flanę̑lən, -lna, adj. Flanell-, Cig., Jan.
  2. flanę̑lnat, adj. = flanelen, Cig.
  3. flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.
  4. flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.
  5. fláša, f. iz nem. Flasche; pogl. steklenica.
  6. flāvta, f. die Flöte, Cig., Jan.; — prim. it. flauto.
  7. flāvtən, -tna, adj. Flöten-, Cig.
  8. flāvtica, f. dem. flavta, Cig.
  9. flavtīst, m. der Flötenbläser, der Flautist, Cig.
  10. flēgma, f. lenokrvnost, das Phlegma, Cig. (T.).
  11. flegmātičən, -čna, adj. lenokrven, phlegmatisch, Cig. (T.), nk.
  12. flegmātik, m. flegmatičen človek, der Phlegmatiker, Cig. (T.), nk.
  13. fleksīvən, -vna, adj. = pregibalen: fleksivni jeziki, flexive, flectierende Sprachen, Cig. (T.).
  14. flę̑nča, f. die Schlampe, Z., BlKr.; — prim. flaka in kor.-nem. flentsche, ein herausgerissenes Stück Fleisch, ali: bav. flitschen f., junges Mädchen.
  15. flę́tən, -tna, adj. sauber, hübsch; fletno dekle; Na Gorenjskem je fletno, Npes.; — prim. srvn. vlat, Sauberkeit, Mik. (Et.).
  16. flę̑tkən, -kəna, adj. = fleten, Kr.
  17. fletnóba, f. = fletnost, M.
  18. flę́tnost, f. die Sauberkeit, die Hübschheit.
  19. flíkati, flı̑kam, vb. impf. ad flikniti, Polj.
  20. flíkniti, flı̑knem, vb. pf. mit einem langen, dünnen Gegenstande schlagen, Polj.
  21. flīnt, m. das Flintglas, Cig. (T.).
  22. flı̑nta, f. puška, die Flinte; — iz nem.
  23. flīntov, adj. flintovo steklo, das Flintglas, Žnid.
  24. flofúta, f. = flafuta, BlKr.
  25. flǫ̑s, m. das Floß; — iz nem.; pogl. plav, plavica.
  26. flòsk, interj. plumps! Ben.- Mik.
  27. flōta, f. ladjevje, die Flotte, Cig. (T.), Zora.
  28. flotīlja, f. majhno ladjevje, die Flottille, Jan., Cig. (T.).
  29. fofòt, -óta, m. das Geflatter, der Flügelschlag, Jan., Mik.
  30. fofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) mit den Flügeln rauschen, flattern (o velikih ptičih), Cig., M., C.; — 2) sprudeln, wallen (o vroči vodi), C.
  31. fȏłč, m. ein Messer mit krummer Klinge, die Weingartenhippe, Notr., Prim.; — iz it. falce, Hippe; pogl. vinjačič.
  32. fonolīt, m. zveneč kamen, der Phonolith, Cig. (T.).
  33. fotı̑v, m. der Bastard, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  34. fotogēn, m. neko mineralno olje, das Photogen, Cig. (T.).
  35. fȗcati, -cam, vb. impf. neka igra, pri kateri denar z obrnjeno roko kvišku mečejo in ugibajo ali bo obležavši kazal "moža" ali "cifro", Ljub.
  36. fȗcək, -cka, m. grajalna beseda porednemu otroku: ti fucek ti! jvzhŠt.
  37. fȗckati, -am, vb. impf. 1) huschen: ponočni ptiči okoli fuckajo, Glas.; — 2) = fucati, C.
  38. fúčati, -ím, vb. impf. 1) pfeifen (o vetru), Hip., Blc.-C.; — 2) fuči mi, = drči mi, polzko je, BlKr.
  39. fȗčka, f. das Vogelpfeifchen, ogr.- Valj. (Rad).
  40. fȗčkati, -am, vb. impf. mit dem Munde pfeifen, BlKr., vzhŠt., jvzhŠt., ogr.- Vest.
  41. fudljáti, -ȃm, vb. impf. wehen: čist veter fudlja, Fr.- C.
  42. fȗflja, f. flatterhafte Person, der Windbeutel, Cig.; psovka: fuflja fufljasta! Polj.
  43. fufljáč, m. der in den Tag hinein, ohne Ueberlegung handelt, Polj.
  44. fufljáti, -ȃm, vb. impf. ohne Ueberlegung handeln, "fuchteln", Polj.; — iz nem.
  45. fȗfnja, f. der Hühnersteiß, SlGor.- C.
  46. fufnjáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, Cig., ogr.- C., Blc.-C., Trst. (Let.).
  47. fūga, f. die Fuge (pri glasbi), Cig., Jan.
  48. fùj, interj. = fej, pfui!
  49. fȗjkati, -am, vb. impf. f. na koga, nad kom, jemandem seine Verachtung zeigen, ("pfui" sagen), Fr.- C.
  50. fùk, interj. husch, Cig., C.
  51. fȗkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, SlGor.; voda iz škornjic fuka, Blc.-C.; — 2) hauchen, blasen, pfeifen, SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad); prim. hukati; — 3) = jebati.
  52. fúkniti, fȗknem, vb. pf. 1) huschen, Štrek.; f. kam, irgendwohin entflattern, ogr., Rez.- C.; — 2) einen Pfiff thun, vzhŠt., ogr.- C., Mik.
  53. fulíka, f. = čist veter, Fr.- C.; — prim. fuliti.
  54. fúliti, -im, vb. impf. 1) hauchen, blasen: veter fuli, Št.; v roke si f., jvzhŠt.; — mit dem Munde pfeifen, SlGor.- C.; — 2) abstreifen: perje, kožo f., Rez.- C.; — schleifend gehen, Rez.- C.
  55. fȗndati, -am, vb. pf. zugrunde richten, Dict., ogr.- Valj. (Rad); fundati in končati, Krelj; s sveta f. koga, ogr.- Let.; — prim. it. affondare, versenken.
  56. fȗnduš, m. das Fundament (eines Hauses), jvzhŠt.; — prim. lat. fundus.
  57. fúnkcija, f. die Function, Cig. (T.).
  58. fùnt, fúnta, m. das Pfund; na funte prodajati, pfundweise verkaufen.
  59. fúntən, -tna, adj. Pfund-, pfündig, Cig., Jan.; funtna ščuka, Cig.
  60. fȗntnica, f. kar je funt težko, Cig.; n. pr. die Pfundbirne, Cig., Jan., C.
  61. fȗntnik, m. kar je funt težko, der Pfündner, Cig., Jan.; sulec f., Cig.; — der Pfundapfel, Cig.
  62. fȗšpan, m. der Buchsbaum (buxus), Z., jvzhŠt.
  63. fȗšta, f. das Kapperschiff, Dict.; — prim. it. fusta.
  64. fȗtač, m. der Wiedehopf, kajk.- Valj. (Rad), SlN.
  65. fúžəlj, -žlja, m. der Docht, Boh.
  66. fužı̑na, f. die Nagelschmiede, Valj. (Rad); — die Hammerhütte, tudi pl. fužine, das Hammerwerk; — prim. it. fucina, die Schmiede, Mik. (Et.).
  67. gàb, gába, m. = gabež, Jan.
  68. gabálọ, n. der Hungerleider, Cig.
  69. gabȃn, m. ein Art Mantel, Mur., Jan., C., Danj.- Valj. (Rad); bundi podoben plašč, ob ogrski meji, Zora; — prim. it. gabbano, der Regenrock.
  70. gabaníca, f. manjši gaban, tudi za ženske, Mur., Jan., C., Hal.- Zora.
  71. 1. gábati, gȃbam, vb. impf. (im Koth, Schnee) waten, Mur., Št.; — prim. gambati.
  72. 2. gábati, gȃbam, vb. impf. darben, am Hungertuch nagen, Cig., Jan., C.; — zugrunde gehen, crepieren, Cig., M., Nov.- C.
  73. gabę́čən, -čna, adj. = gaben, C.
  74. gabę́čljiv, adj. = gaben, C.
  75. gábən, -bna, adj. widerwärtig, ekelhaft, Jan., Zora.
  76. gȃbez, m. = gavez, Tuš. (R.).
  77. gȃbež, m. der Ekel, C.
  78. gabežljìv, -íva, adj. ekelhaft, C.
  79. gabežljívost, f. die Ekelhaftigkeit, C.
  80. gábiti, gȃbim, vb. impf. 1) g. kaj, etwas ekelhaft machen, C.; — 2) g. se, anekeln; gabi se mi kaka reč, es ekelt mich eine Sache an; tudi: g. se mi do česa, Litija- Svet. (Rok.); — prim. ogaven.
  81. gabljìv, -íva, adj. ekelhaft, C.
  82. gabožołt, m., Cig., pogl. žabogolt.
  83. gácəlj, -clja, m. das Stück: g. kruha, Ip.- Erj. (Torb.).
  84. 1. gȃča, f. nav. pl. gȃče 1) die Unterziehhosen, Jan., C., Boh., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) langer Hodensack eines Thieres, C.; (tudi: sing. gača, Meg., Mik., Kr.- Valj. [Rad]); — 3) der Baumzwiesel, der Doppelast, Mur., vzhŠt.; drevo z gačami, C.; — 4) gača, der Zacken, Mur., Jan.; — 5) gače = jetra, Boh.
  85. 2. gȃča, f. das Stopfwerk, Cig.
  86. gȃčast, adj. 1) zwieselig, vzhŠt.- C.; — 2) zackig, Mur., C.
  87. gáčenje, n. das Stopfen, (gatenje) Cig.
  88. gačína, f. der Baumzwiesel, der Doppelast, vzhŠt.- C.
  89. gȃčnat, adj. zwieselig: gačnato drevo, C.
  90. gȃčnik, m. 1) das Unterziehhosenband, C.; — 2) die Stendelwurz (platanthera), Hip. (Orb.).
  91. gačnják, m. = gačnik 1), C.
  92. gàd, gáda, m. die Viper oder Kreuzotter (vipera berus), Erj. (Ž.); laški ali Redijev gad, die Redische Viper ( v. Redii), Erj. (Ž.); gad babo sne, die Viper ist noch schlimmer als ein altes Weib, Guts., Z.; gada v žepu imeti, einen leeren Beutel haben, Cig.
  93. gáda, f. der Fehler, der Tadel: konj ima dve gadi, Rez.- C.
  94. gádast, adj. einer Viper ähnlich, Cig.; viperfarbig, M.
  95. gádati, gȃdam, vb. impf. 1) zu errathen suchen, errathen, Mur.; — 2) schwatzen, faseln, vzhŠt.- C.; — prim. gatati.
  96. gȃdba, f. das Tadeln, Rez.- C.
  97. gádən, -dna, adj. ekelhaft, abscheulich, Mur., Cig. (T.).
  98. gȃdež, m. der Ekel, C.
  99. gádina, f. das Viperloch, C., BlKr.- M., Notr., Lašče- Erj. (Torb.).
  100. gadíšče, n. = gadina, Cig.

   52.201 52.301 52.401 52.501 52.601 52.701 52.801 52.901 53.001 53.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA