Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (52.601-52.700)

  1. fèj, interj. pfui! fej te bodi! pfui über dich.
  2. féla, -ę̑, f. die Art, die Gattung, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Volk.; — prim. madž. fél, die Hälfte, sokféle, vielerlei, Mik. (Et.).
  3. fəndáti, -ȃm, vb. pf. = fundati, Notr.
  4. fēnik, m. der Pfennig, Cig., DZ.; — iz nem.
  5. fenomēn, m. prikaz, pojav, das Phänomen, Cig. (T.).
  6. fę́ntati, -am, vb. pf. = uničiti, Mur., Kr.; — prim. fendati, fundati.
  7. fētištvọ, n. der Fetischdienst, Cig. (T.).
  8. fēvd, m. das Lehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — iz it. feudo.
  9. fēvdən, -dna, adj. Lehens-, Feudal-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; fevdna prisega, der Lehenseid, Jan.; fevdno pravo, das Feudalrecht, Cig., Jan.
  10. fēvdnik, m. der Lehensträger, der Lehensmann, Cig., Jan.
  11. fēvdnost, f. die Lehenbarkeit, Cig.
  12. fēvdstvọ, n. das Lehenwesen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  13. fíčati, -ím, vb. impf. pfeifen, Hip.- C.; skozi razpoko burja fiči, Z.
  14. fidejkomīs, m. neprodajno dedno posestvo, das Fideïcommiss, Cig., Jan.
  15. fidejkomīsən, -sna, adj. Fideïcommiss-, Cig., Jan.
  16. fidúlica, f. = fidulika, C., Z.
  17. fidúlika, f. die Esula-Wolfsmilch (euphorbia esula), Medv. (Rok.).
  18. fíga, f. 1) = smokva, die Feige; — 2) konjska f., der Pferdemistklumpen; ni vredno konjske fige, C.; — 3) figo komu kazati, einem die Feigen weisen; (pest pokazati tako, da palec izmed kazalca in srednjaka moli, preprosto znamenje odbijanja prošnje); spredaj z medom maže, zadaj figo kaže, Z.; — iz nem.; prim. stvn. figa, Mik. (Et.).
  19. fígamož, m., ali: figa-mož, der sein Wort nicht hält.
  20. figojẹ̑dka, f. der weißhalsige Fliegenfänger (muscicapa albicollis), Frey. (F.).
  21. fígov, adj. Feigen-; figovo drevo, der Feigenbaum; figovo pero, das Feigenblatt.
  22. fígovəc, -vca, m. der Feigenbaum (ficus carica), Tuš. (R.).
  23. filolōg, m. der Philolog.
  24. filolōgičen, -čna, adj. = filološki, Cig., Jan.
  25. filologı̑ja, f. znanstveno pečanje s tujimi, zlasti klasičnimi jeziki in njih literaturami, die Philologie.
  26. filologovȃnje, n. pečanje s filologijo, Str.
  27. filolōški, adj. philologisch, nk.
  28. filozōf, m. modroslovec, der Philosoph.
  29. filozofı̑ja, f. modroslovje, die Philosophie.
  30. filozofı̑jski, adj. kar v filozofijo spada, philosophisch, Cig. (T.).
  31. filozōfinja, f. die Philosophin, Cig.
  32. filozofováti, -ȗjem, vb. impf. philosophieren, Cig. (T.).
  33. filozōfski, adj. philosophisch, Cig. (T.), nk.
  34. fı̑n, adj. fein; — prim. it. fino.
  35. fína, f. starker Athem, SlGor.- C.; — prim. finiti.
  36. finānce, f. pl. državno denarno gospodarstvo, die Finanzen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  37. finānčən, -čna, adj. Finanzen-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; finančni minister, der Finanzminister, nk.
  38. fíncəlj, -clja, (-cəljna), m. = bincelj, jvzhŠt.
  39. fı̑nčica, f. dem. finka; weibliche Scham, Dol.
  40. fı̑nčiti se, -im se, vb. impf. um nichts weinen, Štrek.
  41. fı̑nčkati, -am, vb. impf. = prasičkati, svinjko biti, (neka igra), vzhŠt.- Vest. (I. 125.).
  42. fı̑než, m. der Schnaufer, Mur., SlGor.- C.; — prim. finiti.
  43. fíniti, -im, vb. impf. schnauben, keuchen, Mur., Jan., C., Mik., vzhŠt.
  44. finjotati, -am, vb. impf. = finiti, Fr.- C.
  45. fı̑nka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.- Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.- Vest.
  46. fı̑nkošti, f. pl. = binkošti, Št.
  47. fiskālən, -lna, adj. Fiscal-, fiscalisch, (fiškalen) Cig., Jan.
  48. fīskus, m. državni zaklad, der Fiscus, (fiškus) Cig., Jan.
  49. fìt, fíta, m. = najem, zakup, najemščina, zakupščina, Cig., Notr.; — iz it. fitto, Miete, Pacht.
  50. fīzičən, -čna, adj. priroden, telesen, physisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  51. fīzik, m. der Physiker, Jan., Cig. (T.), nk.
  52. fīzika, f. del prirodoslovja, die Physik.
  53. fizikālən, -lna, adj. prirodosloven, physikalisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
  54. fiziognōm, m. kdor umeje fiziognomiko, der Physiognom.
  55. fiziognōmičən, -čna, adj. physiognomisch, Jan.
  56. fiziognomı̑ja, f. dušnih svojstev zunanji izraz ( pos. v obrazu), die Physiognomie, Cig. (T.).
  57. fiziognōmika, f. umetelnost, iz zunanjih, posebno obraznih znakov dušna svojstva spoznavati, die Physiognomik.
  58. fiziolōg, m. kdor umeje fiziologijo, der Physiolog.
  59. fiziolōgičən, -čna, adj. = fiziološki, fiziologijski, Jan., Cig. (T.).
  60. fiziologı̑ja, f. nauk o organskih telesih zlasti živih bitij, die Physiologie.
  61. fiziologı̑jski, adj. physiologisch, zur Physiologie gehörig, Cig. (T.), Žnid.
  62. fiziolōški, adj. physiologisch, nk.
  63. fižǫ̑ł, -ǫ̑la, m. die Fisole; navadni f. (phaseolus vulgaris).
  64. fižǫ̑łəc, -łca, m. dem. fižol, Valj. (Rad).
  65. fižǫ̑łək, -łka, m. dem. fižol; fižǫ̑lek, Št.
  66. fižolíca, f. die Zwergbohne (phaseolus nanus), Z., Medv. (Rok.); pos. neki droben, bel fižol, jvzhŠt.
  67. fižolı̑nje, n. die Fisolenhülsen, jvzhŠt.
  68. fižǫ́łka, f. neka drobna vrsta fižola, Kr.- Valj. (Rad).
  69. fižǫ̑lov, adj. Fisolen-; fižolova juha, die Fisolensuppe.
  70. fižǫ̑lovəc, -vca, m. der Fisolenliebhaber (šaljiva beseda), LjZv.
  71. fižolovína, f. das Fisolenstroh, Jan., C.
  72. fižǫ̑lovka, f. 1) die Fisolenstange, Notr.; — 2) die Fisolensuppe, Notr.; — 3) = fižolovina, Jan.
  73. fižǫ̑n, m. = fižol, Dol.
  74. flȃcka, f. der Schmutzfleck, Fr.- C., Z.
  75. flackáti, -ȃm, vb. impf. sudeln, schmutzen, Fr.- C., Z., jvzhŠt.
  76. flafolíšče, n. kraj, kjer kura flafoli, Blc.-C.
  77. flafolíti, -ím, vb. impf. mit den Flügeln schlagend im Sand baden (o kurah), Blc.-C.
  78. flafòt, -fóta, m. der Flügelschlag, Jan.
  79. flafǫ́ta, f. = flafuta, perot, Jan., Blc.-C.; — mlinsko kolo na flafote, unterschlächtiges Mühlrad, Blc.-C.
  80. flafotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit den Fittigen schlagen, Z.; flattern, Šol., Blc.-C.
  81. flafúta, f. der Flügel, Cig., Štrek.
  82. flafútica, f. dem. flafuta, Nov.
  83. flájsati, -am, vb. impf. lecken, Z., jvzhŠt.
  84. flajsíkati, -am, vb. impf. gierig lecken, fressen, Mik.
  85. fláka, f. 1) der Fetzen, vzhŠt.- C.; Wäsche: flake na pranje prejete, kajk.- Valj. (Rad); peča, ogr.- C.; — 2) die Schlampe, vzhŠt.- C.; — prim. kor.-nem. flanke, ein in der Luft wehendes Stück Tuch, Leinwand.
  86. flakáti, -ȃm, vb. impf. 1) sudeln, schmutzen: po blatu f., Fr.- C.; sudelnd fressen: pes flaka, Z., BlKr.; — Zotten reißen, BlKr.; — 2) = flankati, lumpen, Fr.- C.
  87. flakǫ̑t, f. 1) der Fetzen; pl. flakoti, alte, zerrissene Kleider, Fr.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
  88. flakotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = flakati, Fr.- C.
  89. flakǫ́titi, -im, vb. impf. sich als Schlampe benehmen, Fr.- C.
  90. flakǫ̑tkast, adj. fetzig, ogr.- C.
  91. flakúz, m. der Vagabund, Fr.- C.
  92. flakúza, f. die Schlampe, Fr.- C.
  93. flakúzati, -am, vb. impf. 1) = flakati 1), Fr.- C.; — 2) flakudrati, Fr.- C.
  94. flȃm, m. die Dünnung, die Flanke, die "Flähme", vzhŠt.- C.; — iz nem.
  95. fláma, f. = flam, Ščav.- C.
  96. flamovína, f. = flam, Št.- C.
  97. flȃn, m. = flam, Dol., Polj.
  98. flȃncat, m. flancati, Schneeballen, (eine Art Mehlspeise), Cig., Kr.; — prim. fancelj.
  99. flanę̑la, f. der Flanell.
  100. flanę̑last, adj. aus Flanell.

   52.101 52.201 52.301 52.401 52.501 52.601 52.701 52.801 52.901 53.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA