Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (52.501-52.600)

  1. etikēta, f. die Etikette: šege in navade pri ljudeh visokega stanu; — tudi: napisek na blagu, kažoč ceno, kakovost i. t. d.
  2. etimolōg, m. kdor se z etimologijo peča, der Etymolog.
  3. etimolōgičən, -čna, adj. = etimološki, Jan.
  4. etimologı̑ja, f. nauk o postanju besed, die Etymologie; — prim. besedoslovje.
  5. etimologı̑jski, adj. k etimologiji spadajoč, etymologisch, Cig.
  6. etimolōški, adj. etymologisch, nk.
  7. etu, adv. = tu, ogr.- C. (eti, ogr.- Vest., SlN.).
  8. evangēlij, m. das Evangelium.
  9. evangēlijčan, m. = evangelijec, (evangeljčan) Zora.
  10. evangēlijəc, -jca, m. der Evangelische, (-ləc, Cig., -ljəc, Jan.).
  11. evangēlijski, adj. evangelisch, Cig.
  12. evangēlik, m. der Evangelische, Cig.
  13. evangelīst, m. der Evangelist.
  14. evangēlj, m. = evangelij.
  15. evangēlje, n. = evangelij, Krelj.
  16. evangēljski, adj. = evangelijski.
  17. evčȗnəc, -nca, m. die Pfuhlschnepfe, der Sumpfwader (limosa melanura), Frey. (F.).
  18. eventuālən, -lna, adj. (o tem, kar bi se utegnilo zgoditi), eventuell, Cig. (T.); eventualna prememba, DZkr.
  19. eventuēlən, -lna, adj. = eventualen, nk.
  20. evfemīzəm, -zma, m. lepši, blažji izraz namestu pravega, pa ostrega, spotekljivega, der Euphemismus, Cig.
  21. evfonı̑ja, f. blagoglasje, die Euphonie, Cig.
  22. èvo, interj. sieh da! Prip.- Mik., nk.; — hs.
  23. ezde, adv. tu-le, Rez.- C.
  24. fābula, f., Jan., pogl. basen.
  25. facalẹ́g, m. = facanetelj, ogr.- Valj. (Rad).
  26. facanę̑təlj, -tlja, (-təljna), m. = ruta, das Tüchel; prim. bav. fazenetl, it. fazzoletto, Tüchel.
  27. fȃcək, -cka, m. = facelj 2), jvzhŠt.
  28. fácəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) ein Pfropf Charpie, Dict.; — f. snega, eine Schneeflocke, Blc.-C.; — 2) die Schoppnudel, Guts., C.; testo se ugnete, narede se faceljni, s katerimi se žival vsak dan pita, Vod. (Izb. sp.); — prim. it. fazzuolo (fazzoletto), Mik.
  29. fȃčək, -čka, m. 1) uneheliches Kind, SlGor.- C., jvzhŠt., BlKr.; — 2) die Puppe: otroci si delajo iz cunj fačke, BlKr.; — prim. fačuk.
  30. fȃčuk, m. uneheliches Kind, ogr.- C., M., kajk.- Valj. (Rad); tudi: fačúk, kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  31. fȃflja, f. = perotnica, Valj. (Rad); čebele sicer nimajo nobenega druzega glasu, kakor tistega s svojimi fafljami, Gol.
  32. fafljáti, -ȃm, vb. impf. 1) lodern: ogenj, plamen faflja, C.; — voda faflja, wallt, Hip.- C.; — 2) fliegen, flattern, Hip.- C., Krelj- M.
  33. fagōt, m. neko glasbeno orodje, das Fagott; prim. it. fagotto.
  34. fajēnčina, f. neko glinasto blago, die Fayence, Cig., Jan.
  35. fȃjfa, f. = pipa, die Tabakpfeife; — iz nem. Pfeife.
  36. fȃjka, f. = fajfa, Mur.
  37. fakı̑n, m. der Lastträger; — prim. it. facchino.
  38. fākt, m. das Factum, Cig. (T.).
  39. fāktičən, -čna, adj. dejanski, faktisch, Cig. (T.), nk.
  40. fakultēta, f. vseučiliščni oddelek, die Facultät, Cig. (T.), nk.
  41. fála, f. der Fetzen, Fr.- C.; — prim. faloga.
  42. falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
  43. falàt, -áta, m. = kos, das Stück, Cig., vzhŠt., ogr., BlKr.; — prim. madž. falat, Mik. (Et.).
  44. falȃtčəc, -čəca, m. dem. falatec; das Stückchen, ogr.- C.
  45. falȃtček, -čka, m. dem. falatec; das Stückchen, (-laček), Mur., Vest., ogr.- Valj. (Rad).
  46. falȃtəc, -tca, m. dem. falat, ogr.- Valj. (Rad).
  47. fàłd, fáłda, m. = guba, M., Št.; — iz nem. Falte.
  48. fálinga, f. = pogrešek, Mur., Mik.; — prim. faliti.
  49. falíti, -ím, vb. impf. 1) = mankati, nedostajati; — 2) vb. pf. = napačno storiti, Št.; — 3) = ponesrečiti se, končati se: človek, vol, toporišče fali, Fr.- C.; — prim. bav. fâlen = fehlen, Mik. (Et.).
  50. falǫ́ga, f. der Fetzen, zerrissenes Kleid, Fr.- C.; — prim. haloga.
  51. falǫ̑t, m. der Lump; — prim. kor.-nem. valott, morda pokvarjeno iz fr. filou, Gauner, Lexer, Kärnt. Wörterbuch.
  52. falǫ̑tati, -am, vb. impf. vagabundieren, lumpen, Mur., SlGor., Fr.- C.
  53. faloti, f. pl. = faloge, Fr.- C.; — prim. haloti.
  54. famílija, f. die Familie.
  55. famílijski, adj. Familien-.
  56. fanātičən, -čna, adj. sanjarsko, strastno navdušen, fanatisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  57. fanātik, m. der Fanatiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  58. fanatīzəm, -zma, m. der Fanatismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  59. fȃncək, -cka, m. = fancelj, C.
  60. fáncəlj, -clja, (-cəljna), m. der Pfannenkuchen ("Pfanzel"), Cig.; — der Krapfen, SlN.
  61. fáncołt, m. = fancelj, Šol., Gor., (fancut), C.
  62. fȃnjək, -njka, m. = fancelj, vzhŠt.- C.
  63. fànt, fánta, m. 1) junger Mensch, der Bursche; fantje in dekleta; — 2) der Junggeselle; on je še fant, er ist noch unverheiratet; — prim. bav. fant, Knabe, junger Mensch, iz it. fante, C., Mik. (Et.).
  64. fȃnta, f. die Rache, kajk.- Valj. (Rad); — prim. fantiti se.
  65. fantalı̑n, m. der Bube; poreden f., ein Range, Cig.
  66. fantalı̑nski, adj. bübisch, Cig., nk.
  67. fantāst, m. sanjar, der Phantast.
  68. fantāstičən, -čna, adj. phantastisch, Cig. (T.).
  69. fantávati, -am, vb. impf. = fantovati, Štrek.
  70. fantazı̑ja, f. zmožnost domišljevanja in tudi: domišljena reč, die Phantasie.
  71. fantè, -ę́ta, m. der Junge; kar se fante nauči, starček še stori, Ravn.
  72. fȃntəc, -tca, m. dem. fant; = fantek.
  73. fȃntej, m. der Bursche, Valj. (Rad).
  74. fȃntək, -tka, m. dem. fant; der Knabe, das Bürschchen.
  75. fantìč, -íča, m. 1) das Bürschchen, Mur., Jan.; — 2) = fant; Fantiči dekliči V taberno gredo, Npes.-K.; tudi fȃntič.
  76. fantı̑čək, -čka, m. das Knäblein, das Bübchen.
  77. fantı̑n, m. der Bursche, der Knabe, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); še mlad fantin je prišel sem, Erj. (Izb. sp.).
  78. fantína, m. = fantin, Štrek.
  79. fántiti se, -im se, vb. pf. sich rächen, Mur., Mik., kajk.- C.; — prim. nem. fahnden, C. (?)
  80. fȃntnik, m. der Rächer, kajk.- Valj. (Rad).
  81. 1. fantovȃnje, n. das Burschenleben; das Nachtschwärmen, M.
  82. 2. fantovȃnje, n. die Rache, Volk.- M.
  83. 1. fantováti, -ȗjem, vb. impf. 1) burschenmäßig sich benehmen, ein Burschenleben führen: nachts herumschwärmen, M.; — 2) (o dekletih) mit Burschen herumschwärmen, C.
  84. 2. fantováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich rächen, Mur.
  85. fántovski, adj. 1) Burschen-, burschenhaft; fantovsko življenje, das Burschenleben; fantovske pesni, Burschenlieder; fantovska, der Jugendstreich, Cig.; — fantovska, ein Mädchen, das sich mit Burschen abgibt, Ip.- Mik.; preveč je fantovska, LjZv.; — 2) Junggesellen-.
  86. fántovstvọ, n. 1) der Burschenstand, das Burschenleben; — 2) die Junggesellenschaft, Cig.
  87. fántovščina, f. 1) die Burschenschaft, die Burschen, Cig., M.; — 2) kar mora mlad fant drugim fantom plačati, da sme ž njimi fantovati, Štrek.
  88. fantúh, m. der Bursche ( zaničlj.), Slom.- C.
  89. fası̑ja, f. die Fassion, Cig.; — prim. napoved.
  90. fašīna, f. butarica protja, vejevja, die Faschine, Cig.; — prim. it. fascina, Reisbund.
  91. fatalīst, m. kdor veruje v usodo (fatum), der Fatalist.
  92. fatalīzəm, -zma, m. vera v usodo, der Fatalismus.
  93. fazān, m. der Fasan (phasianus colchicus), Erj. (Ž.).
  94. fazānka, f. die Fasanenhenne, Cig., Jan.
  95. fažína, f. = fašina, Jan.
  96. fažoł, m., Cig., Jan., = fižol.
  97. fəfljáti, -ȃm, vb. impf. plappern, Pohl., vzhŠt.- C., Mik.; pogl. fufljati.
  98. fegəc, -gca, m. nekak stroj, ki se vrti kakor klopotec, pa ne klopoče, Raič ( Let. 1878, III. 72.); — prim. migljec.
  99. fegetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = migetati, Raič ( Let.).
  100. fegúlja, f. der Haarflechtenknäuel der Weiber, (figulja?), BlKr.

   52.001 52.101 52.201 52.301 52.401 52.501 52.601 52.701 52.801 52.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA