Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (52.497-52.596)

  1. etam, adv. 1) = tam, vzhŠt., ogr.- C.; — 2) neulich, C., vzhŠt.
  2. ete, eta, eto, pron. = ta, ogr.- Mik., C., vzhŠt.
  3. etec, adv. = tod: od etec = odtod, ogr.- Mik.
  4. eti, adv., pogl. etu.
  5. etikēta, f. die Etikette: šege in navade pri ljudeh visokega stanu; — tudi: napisek na blagu, kažoč ceno, kakovost i. t. d.
  6. etimolōg, m. kdor se z etimologijo peča, der Etymolog.
  7. etimolōgičən, -čna, adj. = etimološki, Jan.
  8. etimologı̑ja, f. nauk o postanju besed, die Etymologie; — prim. besedoslovje.
  9. etimologı̑jski, adj. k etimologiji spadajoč, etymologisch, Cig.
  10. etimolōški, adj. etymologisch, nk.
  11. etu, adv. = tu, ogr.- C. (eti, ogr.- Vest., SlN.).
  12. evangēlij, m. das Evangelium.
  13. evangēlijčan, m. = evangelijec, (evangeljčan) Zora.
  14. evangēlijəc, -jca, m. der Evangelische, (-ləc, Cig., -ljəc, Jan.).
  15. evangēlijski, adj. evangelisch, Cig.
  16. evangēlik, m. der Evangelische, Cig.
  17. evangelīst, m. der Evangelist.
  18. evangēlj, m. = evangelij.
  19. evangēlje, n. = evangelij, Krelj.
  20. evangēljski, adj. = evangelijski.
  21. evčȗnəc, -nca, m. die Pfuhlschnepfe, der Sumpfwader (limosa melanura), Frey. (F.).
  22. eventuālən, -lna, adj. (o tem, kar bi se utegnilo zgoditi), eventuell, Cig. (T.); eventualna prememba, DZkr.
  23. eventuēlən, -lna, adj. = eventualen, nk.
  24. evfemīzəm, -zma, m. lepši, blažji izraz namestu pravega, pa ostrega, spotekljivega, der Euphemismus, Cig.
  25. evfonı̑ja, f. blagoglasje, die Euphonie, Cig.
  26. èvo, interj. sieh da! Prip.- Mik., nk.; — hs.
  27. ezde, adv. tu-le, Rez.- C.
  28. fābula, f., Jan., pogl. basen.
  29. facalẹ́g, m. = facanetelj, ogr.- Valj. (Rad).
  30. facanę̑təlj, -tlja, (-təljna), m. = ruta, das Tüchel; prim. bav. fazenetl, it. fazzoletto, Tüchel.
  31. fȃcək, -cka, m. = facelj 2), jvzhŠt.
  32. fácəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) ein Pfropf Charpie, Dict.; — f. snega, eine Schneeflocke, Blc.-C.; — 2) die Schoppnudel, Guts., C.; testo se ugnete, narede se faceljni, s katerimi se žival vsak dan pita, Vod. (Izb. sp.); — prim. it. fazzuolo (fazzoletto), Mik.
  33. fȃčək, -čka, m. 1) uneheliches Kind, SlGor.- C., jvzhŠt., BlKr.; — 2) die Puppe: otroci si delajo iz cunj fačke, BlKr.; — prim. fačuk.
  34. fȃčuk, m. uneheliches Kind, ogr.- C., M., kajk.- Valj. (Rad); tudi: fačúk, kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  35. fȃflja, f. = perotnica, Valj. (Rad); čebele sicer nimajo nobenega druzega glasu, kakor tistega s svojimi fafljami, Gol.
  36. fafljáti, -ȃm, vb. impf. 1) lodern: ogenj, plamen faflja, C.; — voda faflja, wallt, Hip.- C.; — 2) fliegen, flattern, Hip.- C., Krelj- M.
  37. fagōt, m. neko glasbeno orodje, das Fagott; prim. it. fagotto.
  38. fajēnčina, f. neko glinasto blago, die Fayence, Cig., Jan.
  39. fȃjfa, f. = pipa, die Tabakpfeife; — iz nem. Pfeife.
  40. fȃjka, f. = fajfa, Mur.
  41. fakı̑n, m. der Lastträger; — prim. it. facchino.
  42. fākt, m. das Factum, Cig. (T.).
  43. fāktičən, -čna, adj. dejanski, faktisch, Cig. (T.), nk.
  44. fakultēta, f. vseučiliščni oddelek, die Facultät, Cig. (T.), nk.
  45. fála, f. der Fetzen, Fr.- C.; — prim. faloga.
  46. falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
  47. falàt, -áta, m. = kos, das Stück, Cig., vzhŠt., ogr., BlKr.; — prim. madž. falat, Mik. (Et.).
  48. falȃtčəc, -čəca, m. dem. falatec; das Stückchen, ogr.- C.
  49. falȃtček, -čka, m. dem. falatec; das Stückchen, (-laček), Mur., Vest., ogr.- Valj. (Rad).
  50. falȃtəc, -tca, m. dem. falat, ogr.- Valj. (Rad).
  51. fàłd, fáłda, m. = guba, M., Št.; — iz nem. Falte.
  52. fálinga, f. = pogrešek, Mur., Mik.; — prim. faliti.
  53. falíti, -ím, vb. impf. 1) = mankati, nedostajati; — 2) vb. pf. = napačno storiti, Št.; — 3) = ponesrečiti se, končati se: človek, vol, toporišče fali, Fr.- C.; — prim. bav. fâlen = fehlen, Mik. (Et.).
  54. falǫ́ga, f. der Fetzen, zerrissenes Kleid, Fr.- C.; — prim. haloga.
  55. falǫ̑t, m. der Lump; — prim. kor.-nem. valott, morda pokvarjeno iz fr. filou, Gauner, Lexer, Kärnt. Wörterbuch.
  56. falǫ̑tati, -am, vb. impf. vagabundieren, lumpen, Mur., SlGor., Fr.- C.
  57. faloti, f. pl. = faloge, Fr.- C.; — prim. haloti.
  58. famílija, f. die Familie.
  59. famílijski, adj. Familien-.
  60. fanātičən, -čna, adj. sanjarsko, strastno navdušen, fanatisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  61. fanātik, m. der Fanatiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  62. fanatīzəm, -zma, m. der Fanatismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  63. fȃncək, -cka, m. = fancelj, C.
  64. fáncəlj, -clja, (-cəljna), m. der Pfannenkuchen ("Pfanzel"), Cig.; — der Krapfen, SlN.
  65. fáncołt, m. = fancelj, Šol., Gor., (fancut), C.
  66. fȃnjək, -njka, m. = fancelj, vzhŠt.- C.
  67. fànt, fánta, m. 1) junger Mensch, der Bursche; fantje in dekleta; — 2) der Junggeselle; on je še fant, er ist noch unverheiratet; — prim. bav. fant, Knabe, junger Mensch, iz it. fante, C., Mik. (Et.).
  68. fȃnta, f. die Rache, kajk.- Valj. (Rad); — prim. fantiti se.
  69. fantalı̑n, m. der Bube; poreden f., ein Range, Cig.
  70. fantalı̑nski, adj. bübisch, Cig., nk.
  71. fantāst, m. sanjar, der Phantast.
  72. fantāstičən, -čna, adj. phantastisch, Cig. (T.).
  73. fantávati, -am, vb. impf. = fantovati, Štrek.
  74. fantazı̑ja, f. zmožnost domišljevanja in tudi: domišljena reč, die Phantasie.
  75. fantè, -ę́ta, m. der Junge; kar se fante nauči, starček še stori, Ravn.
  76. fȃntəc, -tca, m. dem. fant; = fantek.
  77. fȃntej, m. der Bursche, Valj. (Rad).
  78. fȃntək, -tka, m. dem. fant; der Knabe, das Bürschchen.
  79. fantìč, -íča, m. 1) das Bürschchen, Mur., Jan.; — 2) = fant; Fantiči dekliči V taberno gredo, Npes.-K.; tudi fȃntič.
  80. fantı̑čək, -čka, m. das Knäblein, das Bübchen.
  81. fantı̑n, m. der Bursche, der Knabe, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); še mlad fantin je prišel sem, Erj. (Izb. sp.).
  82. fantína, m. = fantin, Štrek.
  83. fántiti se, -im se, vb. pf. sich rächen, Mur., Mik., kajk.- C.; — prim. nem. fahnden, C. (?)
  84. fȃntnik, m. der Rächer, kajk.- Valj. (Rad).
  85. 1. fantovȃnje, n. das Burschenleben; das Nachtschwärmen, M.
  86. 2. fantovȃnje, n. die Rache, Volk.- M.
  87. 1. fantováti, -ȗjem, vb. impf. 1) burschenmäßig sich benehmen, ein Burschenleben führen: nachts herumschwärmen, M.; — 2) (o dekletih) mit Burschen herumschwärmen, C.
  88. 2. fantováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich rächen, Mur.
  89. fántovski, adj. 1) Burschen-, burschenhaft; fantovsko življenje, das Burschenleben; fantovske pesni, Burschenlieder; fantovska, der Jugendstreich, Cig.; — fantovska, ein Mädchen, das sich mit Burschen abgibt, Ip.- Mik.; preveč je fantovska, LjZv.; — 2) Junggesellen-.
  90. fántovstvọ, n. 1) der Burschenstand, das Burschenleben; — 2) die Junggesellenschaft, Cig.
  91. fántovščina, f. 1) die Burschenschaft, die Burschen, Cig., M.; — 2) kar mora mlad fant drugim fantom plačati, da sme ž njimi fantovati, Štrek.
  92. fantúh, m. der Bursche ( zaničlj.), Slom.- C.
  93. fası̑ja, f. die Fassion, Cig.; — prim. napoved.
  94. fašīna, f. butarica protja, vejevja, die Faschine, Cig.; — prim. it. fascina, Reisbund.
  95. fatalīst, m. kdor veruje v usodo (fatum), der Fatalist.
  96. fatalīzəm, -zma, m. vera v usodo, der Fatalismus.
  97. fazān, m. der Fasan (phasianus colchicus), Erj. (Ž.).
  98. fazānka, f. die Fasanenhenne, Cig., Jan.
  99. fažína, f. = fašina, Jan.
  100. fažoł, m., Cig., Jan., = fižol.

   51.997 52.097 52.197 52.297 52.397 52.497 52.597 52.697 52.797 52.897  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA