Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (52.401-52.500)

enọ̑jnost, f. die Einfachheit, Mur., Cig., Jan.
enǫ́k, adv. = enkrat, vzhŠt.- C., Mik., Zora.
enokalíčən, -čna, adj. einsamenlappig, Jan., Šol.
enokalı̑čnica, f. enokaličnice, Spitzkeimer (monocotyledones), Jan., Tuš. (R.).
enokolẹ́nčast, adj. einknötig, Cig., Jan.
enokolę́sən, -sna, adj. einrädrig, Cig., Jan.
enokopítən, -tna, adj. einhufig, Cig.
enokǫ́sən, -sna, adj. = enosečen, Cig.
enokošənj, -šnja, adj. = enosečen, Cig.
enolẹ́tən, -tna, adj. einjährig.
enolíčən, -čna, adj. einförmig, gleichartig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min., Som.), nk.
enoličína, f. das Aequivalent, Cig. (T.); — prim. enolik.
enolíčnost, f. die Einförmigkeit, die Gleichartigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.); enoličnost in monotonija, Zv.
enọ́lik, adj. 1) gleich groß, Dict., Cig., Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Zb. sp.); enolika sva si, wir zwei sind gleich groß, Cig.; enolike višave, Levst. (Močv.); — enoliko, gleich viel: kadar je enoliko glasov, bei Stimmengleichheit, DZkr.; enoliko glasov, DZ.; enoliko svetlobe, Žnid.; resničnosti imata obe enoliko v sebi, Zv.; — 2) = enakšen, Jan., Cig. (T.), C.
enolikọ̑st, f. gleiche Größe, Cig.
enolìst, -lísta, adj. einblättrig, Cig.
enolístən, -stna, adj. einblättrig, Cig., Jan.
enomẹ́sečən, -čna, adj. einmonatlich, Cig., Jan.
enomı̑səlje, n. das Einverständnis, (-slije) DZ.
enomísəłn, -səłna, adj. einmüthig, gleichgesinnt, Cig., Jan., Cig. (T.).
enomı̑səłnik, m. der Gesinnungsgenosse, Cig.; (-slenik), Cig. (T.).
enomísəłnost, f. die Einmüthigkeit, die Einhelligkeit, Cig. (T.).
enomíščən, -čna, adj. einmuskelig, (-šičen), Erj. (Ž.).
enomǫ́dən, -dna, adj. einhodig, Cig.
enonòg, -nǫ́ga, adj. einfüßig, Cig., Jan.
enonogàt, -áta, adj. = enonog, Jan.
enonǫ̑žəc, -žca, m. der Einbeinige, Cig.
enonǫ́žən, -žna, adj. = enonog, Jan.
enoǫ́čən, -čna, adj. = enook, Mur.
enoǫ̑čnica, f. das Monocle, Žnid.
enoòk, -ǫ́ka, adj. einäugig, Mur., Cig., Jan., nk.
enoòs, -ǫ́sa, adj. einachsig, Cig. (T.).
enoosę́bən, -bna, adj. einpersönig, Cig.
enoǫ́sən, -sna, adj. einachsig, Cig.
enoosnǫ́vən, -vna, adj. einbasisch: enoosnovna kislina, einbasische Säure, Cig. (T.).
enopíčən, -čna, adj. einpünktig, Cig.
enoplástən, -stna, adj. einschichtig, Cig.
enoplemę̑n, adj. von einer Abstammung, SlN.
enoplǫ́dən, -dna, adj. einfrüchtig, Cig., Jan.
enosẹ́čən, -čna, adj. kar se le enkrat seče (kosi), einmähdig, einhäuig, Cig.
enosẹ̑menski, adj. einsamig, Cig.
enosẹ́nčən, -čna, adj. einschattig, Cig.
enosẹ̑nčnik, -ka, m. enosenčniki, einschattige Bewohner, Cig. (T.).
enoslǫ́včən, -čna, adj. = enozložen, Jan.
enosòd, -sǫ́da, adj. enosodo število, ungerad gerade Zahl, Cig. (T.).
enostaníčən, -čna, adj. einzellig, C.
enostávən, -vna, adj. einfach (nicht zusammengesetzt), C., Tuš. (B.), Cel. (Ar.), nk.; enostavna svetloba, Žnid.; — hs.
enostébəłn, -bəłna, adj. einstämmig, Cig.
enostǫ̑pje, n. die Monopodie (in der Metrik), Cig. (T.).
enóta, f. die Einheit, Cig., Jan., Cig. (T.); državna e., die Staatseinheit, C.
enotẹ̑dənski, adj. einwöchentlich, nk.
enótən, -tna, adj. einheitlich, Jan., nk.; enotni državni dolg, die einheitliche Staatsschuld, nk.
enótnost, f. die Einheitlichkeit, nk.
enoušę̑snat, adj. einöhrig, Cig.
enovésəłn, -səłna, adj. einrudrig, Cig.
enovı̑t, adj. einfach, nicht zusammengesetzt: enoviti delek, das Atom, enovito delajoč, einfach wirkend, h. t.- Cig. (T.); solnčna svetloba ni enovita, Žnid.; enovita stanica, einfache Zelle, Erj. (Som.).
enovı̑tost, f. die Einfachheit, Cig. (T.).
enovǫ́ljən, -ljna, adj. einträchtig, einmüthig, C., Z.
enovǫ́ljnost, f. die Eintracht, die Einmüthigkeit, Cig., C.
enovǫ́ljščina, f. = enovoljnost, C.
enozlǫ́žən, -žna, adj. einsilbig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; enozložni jeziki, isolierende Sprachen, Cig. (T.).
enozlǫ̑žnica, f. einsilbiges Wort, Cig.
enozlǫ́žnost, f. die Einsilbigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
enoznáčen, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.).
enoznȃčnica, f. das Synonymum, Cig. (T.).
enozòb, -zǫ́ba, adj. einzähnig, Cig.
enozǫ̑bəc, -bca, m. = samorog, der Narwal (monodon), Cig.
enozvǫ́čən, -čna, adj. eintönig, Jan., Cig. (T.), Let.
enozvǫ̑čje, n. die Eintönigkeit, Cig. (T.).
enozvòk, -zvǫ́ka, adj. = enozvočen; enozvoki glasovi, SlN.
enožę̑nstvọ, n. die Monogamie, Cig., Jan., nk.
epicikloīda, f. neka krivulja, die Epicykloide, Cig. (T.).
ēpičən, -čna, adj. zur Epik gehörig, episch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
epidēmičən, -čna, adj. med ljudstvom razširjen (o boleznih), epidemisch, nk.
epidemı̑ja, f. med ljudstvom začasno razširjajoča se ali razširjena bolezen, die Epidemie, DZ., nk.
ēpik, m. der Epiker, Jan., nk.
ēpika, f. pripovedno pesništvo, die Epik.
epilōg, m. sklep (pri govoru, tragediji), der Epilog.
epīskop, m. = škof, Krelj.
epīskoplji, adj. škofovski: episkoplja služba, Krelj.
epizōda, f. manjše postransko dejanje vpleteno v glavno (pri epičnih in dramatičnih delih), die Episode.
epopēja, f. junaški epos, die Epopöe, Cig., Jan., nk.
ēpos, m. obširna epična pesem, das Epos, Cig. (T.), nk.
ēpski, adj. = epičen, nk.
esej, esa, eso, pron. = ta, Rez.- C.; esej zde = ta-le, Rez.- C.
esi, adv. = sem (hieher), ogr.- Mik., Raič ( Let.).
esode, adv. = tod, C.
estētičən, -čna, adj. k estetiki spadajoč, aesthetisch, Cig. (T.), nk.
estētik, m. der Aesthetiker, Cig. (T.), nk.
estētika, f. znanstvo, kateremu je predmet lepota, die Aesthetik.
estetikováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit Aesthetik beschäftigen: e. in kritikovati, Zv.
ešče, adv. = še, ogr.- C.
eta, adv., ogr.- C., pogl. etam.
etak, adj. = tak, ogr.- M., C.; — etako to bodi! = amen! Rez.- C.
etak, adv. = tako-le, ogr.- Mik., C.
etakši, adj. = takšen, ogr.- Mik.
etam, adv. 1) = tam, vzhŠt., ogr.- C.; — 2) neulich, C., vzhŠt.
ete, eta, eto, pron. = ta, ogr.- Mik., C., vzhŠt.
etec, adv. = tod: od etec = odtod, ogr.- Mik.
eti, adv., pogl. etu.

51.901 52.001 52.101 52.201 52.301 52.401 52.501 52.601 52.701 52.801

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA