Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (52.201-52.300)

  1. dvosẹ́nčən, -čna, adj. doppelschattig, C.
  2. dvosẹ̑nčnik, m. dvosenčniki, zweischattige Bewohner ( geogr.), Cig. (T.).
  3. dvosòd, -sǫ́da, adj. dvosodo število, gerad gerade Zahl ( math.), Cig. (T.).
  4. dvospẹ̀v, -pẹ́va, m. das Duett, Jan., C., nk.
  5. dvospȏłnik, m. der Zwitter, der Hermaphrodit, Cig. (T.); — rus.
  6. dvostávən, -vna, adj. dvostavni račun, die Zweisatzrechnung, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  7. dvostìh, -stíha, m. das Distichon: latinski d., Zv.
  8. dvostȏłpje, n. = dvostebrje, Cig. (T.).
  9. dvotẹ̑łəc, -łca, m. = dvotelesnik, Pot.- Cig., C.
  10. dvotelę̑snik, m. der Zweileibige, Cig.
  11. dvoùh, -úha, adj. zweiöhrig, Cig., Jan.
  12. dvoùm, -úma, m. 1) der Doppelsinn, Jan.; — 2) der Zweifel, Cig. (T.).
  13. dvoúmən, -mna, adj. 1) zweideutig, doppelsinnig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; rad je kaj dvoumnega povedal, Zv.; — 2) (po hs.) zweifelhaft, Cig. (T.).
  14. dvoúmiti se, -im se, vb. impf. = dvomiti, Cig. (T.); — stsl.
  15. dvoȗmje, n. 1) der Doppelsinn, die Zweideutigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) (po hs.) der Zweifel, Cig. (T.), DZ.
  16. dvoúmnost, f. die Doppelsinnigkeit, Cig. (T.).
  17. dvovẹ́jən, -jna, adj. zweiästig, (dvevejen) Cig.
  18. dvovẹ̑jnat, adj. doppelzweigig, Cig.
  19. dvovídən, -dna, adj. doppelsichtig, Cig.
  20. dvovídnost, f. die Doppelsichtigkeit, Cig.
  21. dvovlȃdje, n. das Duumvirat, Cig.
  22. dvovlȃdnik, m. der Duumvir, Cig.
  23. dvozakǫ̑nstvọ, n. die Doppelehe, Cig., Jan.
  24. dvozlòg, -zlǫ́ga, adj. = dvozložen, Cig., Jan.
  25. dvozlǫ́žən, -žna, adj. zweisilbig, Cig., Jan., nk.
  26. dvozmísəłn, -səłna, adj. doppelsinnig, Cig. (T.).
  27. dvozmı̑slica, f. der Doppelsinn, Cig. (T.).
  28. dvoznáčən, -čna, adj. doppeldeutig, Cig.
  29. dvoznáčnost, f. die Doppeldeutigkeit, Cig.
  30. dvozòb, -zǫ́ba, adj. zweizähnig, Cig.
  31. dvozvẹ̑zdje, n. der Doppelstern, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  32. dvožę̑nəc, -nca, m. der Bigamist, Cig.
  33. dvožę̑nstvọ, n. die Bigamie, Cig., Jan., DZ.
  34. dvožíčən, -čna, adj. zweidrähtig: dvožični magnetomer, das Bifilarmagnetometer, Cig. (T.).
  35. dvožívən, -vna, adj. doppellebig, Cig.; — Amphibien-, Cig.
  36. dvožı̑vka, f. das Amphibium, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  37. džòk, interj. plumps! BlKr.
  38. džókniti, džȏknem, vb. pf. plumpen, BlKr.
  39. džȗndž, m. die Perle, ogr.- Valj. (Rad).
  40. džȗndžək, -džəka, m. das Knabenkraut (orchis), vzhŠt.- C.
  41. è, interj. vzklik, ki izraža nevoljo: e, pusti me!
  42. ēbehtnica, f. das Fest Maria Verkündigung, Guts.; — prim. tirol. ebnachten = Maria Verkündigung, C.; srvn. ebennaht, Tag- und Nachtgleiche, Mik. (Et.).
  43. ēbehtnik, m. der Monat März, Guts.; — prim. ebehtnica.
  44. ēben, m. der Ebenbaum, Cig.
  45. ēbenast, adj. ebenartig, Cig.
  46. ēbenov, adj. vom Ebenbaum, Cig.; ebenov les, Dalm., Tuš. (B.).
  47. ēbenovəc, -vca, m. der Ebenbaum (diospyxos ebenum), Tuš. (B.).
  48. ebenovína, f. das Ebenholz, Cig., Tuš. (B.).
  49. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
  50. edīkt, m. razglas, das Edict, Cig.
  51. edīktən, -tna, adj. Edictal-: ediktni rok, die Edictalfrist, DZ.
  52. edín, adj. 1) einzig; edini sin, der einzige Sohn; edina tolažba, der einzige Trost; edino, einzig, ausschließlich; — vsak edin, jeder einzelne, C.; — 2) edino število = edinstvo (die Einzahl), Cig.; — 3) verlassen, elend, armselig, Dict., C., Mik.; edino živeti, Z.; jaz sem edin (jedin) in reven, Dalm.; — 4) einig, Cig., Jan., nk.
  53. edı̑nčək, -čka, m. dem. edinec; einziger Sohn, Z., Nov., SlN.
  54. edı̑nəc, -nca, m. 1) der Einzige: der einzige Sohn, V.-Cig.; božji edinec je za mizo pri njih, Ravn.; v tem je e., hierin ist ihm niemand zu vergleichen, Cig.; — 2) = poedinec, das Individuum, Cig.; — 3) der Verlassene, der Arme, C.
  55. edı̑nica, f. 1) die Einzige, C.; die einzige Tochter, C.; Vida jima je bila edinica, Jurč.; prim. hs. jedinica; — 2) = edinka 3), Cig.
  56. ediníłən, -łna, adj. einigend, C., SlN.
  57. ediníšče, n. der Einigungspunkt, der Concurrenzpunkt ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  58. edinı̑t, adj. vereinzelt ( math.), Cig. (T.); — singulär, edinita sodba = sodba o poednini, Cig. (T.).
  59. edíniti, -ı̑nim, vb. impf. einig machen, einigen, vereinigen, Cig., Jan., nk.; duše se bodo edinile s telesi, Guts. (Res.).
  60. edinják, m. der Einser, ogr.- C.
  61. edínjenje, n. die Einigung, die Vereinigung, Cig., C.
  62. edı̑nka, f. 1) die einzige Tochter, Cig.; — 2) die Einheit (Zahl), Slom.- C.; — 3) die Eins (Zahlzeichen), Cig., Jan., Cig. (T.).
  63. edinobǫ̑žje, n. der Monotheismus, Cig. (T.).
  64. edinodúšən, -šna, adj. einhellig, Cig.
  65. edinodȗšje, n. die Eintracht, Cig.
  66. edinogúbən, -bna, adj. = enoteren, C.
  67. edinoosę́bən, -bna, adj. edinoosebna sodišča, Einzelgerichte, DZ.
  68. edínost, f. 1) die Einzigkeit, die Einheit, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Einigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; v edinosti živeti, Cig.; — 3) die Dürftigkeit, das Elend, Meg.- Mik.
  69. edinovlȃdəc, -dca, m. = samovladar, Cig.
  70. edinozveličáłən, -łna, adj. alleinseligmachend; edinozveličalna vera, cerkev.
  71. edı̑nstvən, -stvəna, adj. einheitlich, Cig., Levst. (Pril.), nk.
  72. edı̑nstvənost, f. die Einheitlichkeit, die Zusammengehörigkeit ( stil.), Cig. (T.).
  73. edı̑nstvọ, n. 1) die Einzigkeit, Jan.; die Einheit, Cig., Valj. (Rad); e. duha, C.; — die Einzahl, der Singular ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.); — 2) die Einheitlichkeit, die Zusammengehörigkeit, Cig. (T.); — 3) die Union: stvarno e., die Realunion, Jes.; osebno e., die Personalunion, Jan., Cig. (T.), Jes.; colno e., der Zollverband, DZ.; — 4) = edinost, die Einigkeit, Cig., Nov.
  74. edínščina, f. die Einsamkeit, V.-Cig., Jan.; die Kinderlosigkeit, C.; — das Elend, die Armut, Dict., Cig., Jan., C.; v edinščini živeti, Z.; izza edinščine neredno življenje, Zv.; edinščino trpeti, Jurč.
  75. ednájst, num. = enajst, Mur., Cig., Jan.
  76. ednák, adj. = enak, Mur., Jan.
  77. edníca, f. 1) der Einser, Mur., Jan.; der Einer, (jednica) Cel. (Ar.); — 2) ednice, die Unionen ( math.), Cig. (T.); — die Einheit: dolgostna e., die Längeneinheit, Cig. (T.); davkovna, colna e., die Steuer-, Verzollungseinheit, DZ.
  78. ednína, f. die Einzahl, der Singular ( gramm.), Jan., Cig. (T.), nk.
  79. ednı̑nski, adj. singularisch, Navr. (Let.).
  80. ednǫ́k, adv. = enok, ogr.- C.
  81. edūkt, m. po kemični poti izločena tvarina, das Educt ( chem.), Cig. (T.).
  82. efēkt, m. učinek, der Effect, Cig. (T.).
  83. èh, interj. vzklik, ki izraža nevoljo: eh, pusti me!
  84. èj, interj. = eh: ej, vrag, pa že blodi kdo tu okoli, LjZv.; ej, saj je dejal doktor, da se ni bati, LjZv.; traun: ej, da je res, es ist traun wahr! Cig.; ej res! traun! Jan.; — ei! Cig., Jan.
  85. eklekticīzəm, -zma, m. izbiranje raznih modroslovnih naukov iz raznih sistem, der Eklekticismus ( phil.), Cig. (T.).
  86. eklīptika, f. dozdevna solnčna pot na nebesnem obloku, die Ekliptik.
  87. éklọ, n., Dalm. (Predg.), pogl. jeklo.
  88. eksāktən, -tna, adj. natančen, exact: eksaktna znanstva, exacte Wissenschaften, Cig. (T.).
  89. ekscelēncija, f. odlikovalen naslov, die Excellenz, Jan., nk.; — prim. vzvišenost.
  90. eksegēza, f. razlaganje, die Exegese, Cig. (T.).
  91. eksekúcija, f. posilna izvršba kake razsodbe, die Execution.
  92. eksekutīvən, -vna, adj. executiv, nk.
  93. elāstičən, -čna, adj. prožen, elastisch.
  94. elāstičnost, f. prožnost, die Elasticität.
  95. elce, n. die Handhabe, Meg.; — prim. helce.
  96. elegāntən, -tna, adj. izboren in vkusen, elegant, Cig. (T.), nk.
  97. elegāntnost, f. die Eleganz, Cig. (T.), nk.
  98. elēgičən, -čna, adj. milotožen, elegisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  99. elegı̑ja, f. milotožna pesem, die Elegie.
  100. elegı̑jski, adj. elegiji primeren, elegisch, Cig., Jan.

   51.701 51.801 51.901 52.001 52.101 52.201 52.301 52.401 52.501 52.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA