Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (52.097-52.196)

  1. dvojȃd, f. das Zweigespann, vzhŠt.- C.; vprežna dvojad, Cv.
  2. dvoják, m. 1) der Zweier (als Geldstück), Cig., Jan., ogr.- Cig.; — 2) der Zwitter, Cig., Jan., M.
  3. dvǫ̑jba, f. der Zweifel, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., Levst. (Pril.), nk.; brez dvojbe, unzweifelhaft, Cig., Navr. (Let.), nk.
  4. dvǫ̑jbən, -bna, adj. zweifelhaft, Cig.
  5. dvǫ̑jče, -eta, n. = dvojček; krdela so z dvojčeti breja, Dalm.; žena je porodila dvojčeti, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
  6. dvǫ̑jčək, -čka, m. 1) der Zwilling; dvojčke imeti, Zwillinge geboren haben; — 2) der Nebenhalm, V.-Cig.; — 3) dvojčka, Zwillingskrystalle, Erj. (Min.).
  7. dvǫ̑jčən, -čna, adj. dvojčno drevo, der Doppelpflug, C.
  8. dvǫ̑jčetən, -tna, adj. Zwillings-, SlGor., Fr.- C.; dvojčetna deklina, weiblicher Zwilling, C.
  9. dvǫ̑jčica, f. der weibliche Zwilling, Z.
  10. dvǫ̑jčič, m. der Zwilling, Mur., Cig., Jan., C., Krelj; Tomas, kateri je imenovan dvojčič, Dalm.
  11. dvǫ̑jčiti, -im, vb. impf. doppeln, C.
  12. dvǫ̑jčnat, adj. doppelt, Zwillings-: trs ima dvojčnate rozge, Hal.- C.
  13. dvǫ̑jəc, -jca, m. 1) = dvojček, LjZv.; — 2) der Mischling, der Bastard, Cig.
  14. dvojejezíčən, -čna, adj. = dvojezičen, Dalm.
  15. dvǫ̑jək, -jka, m. = dvojček: dvojki, Guts., Mur., Cig., C., Trub., jvzhŠt.
  16. dvọ̑jən, -jna, adj. 1) zweifach, doppelt, Doppel-; dvojna vrata, die Doppelthür; dvojno vprašanje, die Doppelfrage, Cig. (T.); dvojne korenike, gepaarte Radicale ( chem.), Cig. (T.); tudi: dvójən; — 2) zweifelhaft, ogr.- C., nk.
  17. dvojénje, n. 1) die Verdoppelung, Cig.; — 2) das Zweifeln, Meg., Guts., Dalm., kajk.- Valj. (Rad), nk.; brez dvojenja, ohne Zweifel, Guts. (Res.).
  18. dvojesẹ́čən, -čna, adj. d. travnik, eine Grummetwiese, Cig.
  19. dvojesẹ́nčən, -čna, adj. zweischattig, V.-Cig.
  20. dvojezíčən, -čna, adj. 1) doppelzüngig, Cig. (T.), nk.; — 2) zweisprachig, nk.
  21. dvojezı̑čnik, m. 1) der Doppelzüngler, Cig.; besede dvojezičnika so kakor nedolžne, Škrinj.; — 2) der zwei Sprachen Redende, Navr. (Kop. sp.).
  22. dvojezíčnost, f. 1) die Doppelzüngigkeit, Cig., Jan.; d. jutrovskih narodov, Cv.; — 2) die Zweisprachigkeit, nk.
  23. dvoježę̑nstvọ, n. = dvoženstvo, Cig.
  24. dvojíca, f. 1) das Paar, Guts., Cig., Jan.; lepa d. je to! Jurč.; — die Ambe, Cig., Cel. (Ar.); — die Zweiheit, M.; za dvojico, um das Doppelte, Boh.; — 2) der Zweifel: brez dvojice, ogr.- C.; — 3) svinja v drugem letu, Dol.
  25. dvojíčən, -čna, adj. 1) doppelt, zweifach, C.; — 2) doppelzüngig: dvojični pridigarji, Krelj.
  26. dvojíčiti, -ı̑čim, vb. impf. paaren, C.
  27. dvojína, f. 1) das Doppelte, Cig., Jan., Cig. (T.), Hal.- C.; — 2) der Dual ( gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) na dvojini stati, im Zweifel sein, Krelj.
  28. dvojíti, -ím, vb. impf. 1) verdoppeln, Cig., Jan., C.; — vse, kar parklje dvoji, "alles, was gespaltene Klauen hat", Dalm.; — 2) zweifeln, Habd., Guts., Jarn., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; d. o čem, nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr.- Mik.; d. na ( nam. o) Kristusovem vstajenju, Krelj; d. v čem, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); = d. se (po stsl.), Cig. (T.); ni se dvojiti, es ist nicht zu bezweifeln, Levst. ( LjZv.).
  29. dvojı̑vəc, -vca, m. der Zweifler, Cig., Šol.
  30. dvǫ̑jka, f. 1) die Zwei, der Zweier; — 2) = dvojina (die Zweizahl, das Paar), Cig., C.; — 3) die Zwillingsschwester, Mur., C.; — 4) = dvocevka, Cig.
  31. dvǫ̑jklja, f. die Zwei (Ziffer), Cig., Jan.
  32. dvojljìv, -íva, adj. zweifelhaft, ogr.- C.
  33. dvojljívost, f. die Zweifelhaftigkeit, ogr.- C.
  34. dvǫ̑jna, f. der Zweifel, C.; brez vsake dvojne, kajk.- Valj. (Rad).
  35. dvọ̑jnast, adj. = dvojen, dvojnat, Mur., Cig.
  36. dvọ̑jnat, adj. zweifach, doppelt, Doppel-; škilasti ljudje vidijo dvojnato, Žnid.
  37. dvǫ̑jnica, f. 1) die Doublette, Jan.; — 2) die Ambe, h. t.- Cig. (T.); — 3) črta d., die Doppellinie, DZ.
  38. dvǫ̑jnik, m. 1) = dvojček, ogr.- M.; dvojník, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Doppelfaden, Cig., Jan., C., M., Met.; — 3) das Duplicat, Cig., C., DZ.; — 4) = dvojina, der Dual, Cig.
  39. dvójnja, f. = dvojba, kajk.- Valj. (Rad).
  40. dvojnják, m. der Doppelpflug, C.
  41. dvojnòg, -nǫ́ga, adj., nam. dvojenog, = dvonog, Habd.- Mik.
  42. dvojnoglȃsnik, m. = dvoglasnik, C.
  43. dvojnoizbǫ́čen, adj. biconvex, Sen. (Fiz.).
  44. dvojnojámast, adj. biconcav, Sen. (Fiz.).
  45. dvojnojezíčən, -čna, adj. = dvojezičen 1), Mur.
  46. dvójnost, f. 1) die Zweifältigkeit, die Zweiheit, die Dualität; — 2) die Zweifelhaftigkeit, der Zweifel, C., Valj. (Rad); d. o čem, Zora.
  47. dvǫ̑jstvən, -stvəna, adj. dvojstveno število, der Dual, C.
  48. dvǫ̑jstvọ, n. 1) die Zweiheit, der Dualismus, Cig. (T.), C., Nov.; — 2) der Dual, Levst. (Sl. Spr.), Cv.
  49. dvǫ́jščina, f. der Zweifel, Raič ( Let.); na dvojščini biti, im Zweifel sein, Z.; — prim. dvojina 3).
  50. dvǫ̑jški, adj. Zwillings-: d. porod, Mur.
  51. dvokȃčnik, m. šaliva beseda za: paragraf, SlN.
  52. dvokalı̑čnica, f. zweisamenlappige Pflanze, Tuš. (B.).
  53. dvokápən, -pna, adj. dvokapna streha, das Satteldach, Cig.; — prim. kap m.
  54. dvokìs, -kísa, m. das Dioxyd: ogljikov d., das Kohlendioxyd, Sen. (Fiz.).
  55. dvokolę́jən, -jna, adj. zweigeleisig, DZ.
  56. dvokolę́sən, -sna, adj. zweirädrig, Jan., nk.
  57. dvokolę̑snica, f. zweirädriges Fuhrwerk, Cig., Jan.
  58. dvokolę̑snik, m. = dvokolesnica, Cig.
  59. dvokǫ̑lnica, f. zweirädriger Karren, Cig., Jan., C., Trst. (Let.); — dvokǫ̑łnica?
  60. dvokǫ̑tnica, f. die Diagonale, Cig. (T.).
  61. dvokǫ̑tnik, m. sferičen d., sphärisches Zweieck, Cig. (T.).
  62. dvolẹ́tən, -tna, adj. zweijährig, Jan.
  63. dvolẹ̑tje, n. das Biennium, das Zweijahr, (dveletje) Cig.
  64. dvolíčən, -čna, adj. zweiförmig: dvolična vrednost, zweideutiger Wert ( math.), Cig. (T.); — heuchlerisch, Mur., Cig.; dvolično in dvojezično ponašati se, SlN.
  65. dvolíčiti, -lı̑čim, vb. impf. doppelzüngig sein, Mur.
  66. dvolíčnost, f. 1) die Dimorphie ( chem.), Cig. (T.); — 2) die Zweideutigkeit, SlN.
  67. dvolìh, -líha, adj. dvoliho število, ungerad ungerade, doppelt ungerade Zahl ( math.), Cig. (T.).
  68. dvolìk, -líka, adj. doppelförmig, dimorph ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
  69. dvolìk, -líka, m. die Doppelgestalt ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  70. dvolístən, -tna, adj. zweiblättrig, Cig., Jan.
  71. dvolòk, -lǫ́ka, m. der Zwillingsbogen ( arch.), h. t.- Cig. (T.).
  72. dvolòm, -lǫ́ma, m. die Doppelbrechung, h. t.- Cig. (T.).
  73. dvolǫ̑məc, -mca, m. der Doppelspat, Erj. (Min.).
  74. dvolǫ̑mək, -mka, m. der Doppelbruch, Cig. (T.).
  75. dvòm, -ǫ́ma, m. der Zweifel, Mur., Cig., Jan., nk.; brez dvoma, unzweifelhaft; ni dvoma, kein Zweifel, Cig., nk.
  76. dvǫ̑mba, f. der Zweifel, Cig., Jan., nk.; brez dvombe, unzweifelhaft, ohne Zweifel, Cig., Jan., M., nk.
  77. dvǫ́mən, -mna, adj. zweifelhaft, Mur., V.-Cig., Jan., nk.
  78. dvomẹ́sečən, -čna, adj. zweimonatlich, Cig., C.
  79. dvǫ̑mež, m. der Zweifler, SlN.
  80. dvomísəłn, -səłna, adj. doppelsinnig, Jan., nk.
  81. dvomı̑šəc, -šca, m., pl. dvomišci, Zweimuskeler ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  82. dvǫ́miti, -im, vb. impf. zweifeln, Pohl., Mur., Cig., Jan., nk.; d. o čem, d. nad čem, zastran česa, Cig., nk.; ni dvomiti, es ist kein Zweifel, Cig., nk.; — prim. hs. dvoumiti, zweifeln.
  83. dvomı̑vəc, -vca, m. der Zweifler, LjZv.
  84. dvomljénje, n. das Zweifeln, nk.
  85. dvomljìv, -íva, adj. 1) zweifelreich, zweifelsüchtig, skeptisch, Mur., Cig.; — 2) = dvomen 1), Cig., Jan., M.
  86. dvomljı̑vəc, -vca, m. der Zweifler, Mur., Cig., nk.
  87. dvomljívost, f. 1) die Zweifelsucht, der Skepticismus, Mur., Cig., Jan.; — 2) = dvomnost, Cig.
  88. dvǫ́mnost, f. die Zweifelhaftigkeit, Mur., Jan.
  89. dvomǫ̑štvọ, n. die Zweimännerei, Cig.
  90. dvonítən, -tna, adj. zweifädig, (dveniten) Cig.
  91. dvonìz, -níza, m. die Doppelreihe ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  92. dvonǫ́čən, -čna, adj. zweinächtig, Cig.
  93. dvonòg, -nǫ́ga, adj. zweibeinig, Cig., Jan.
  94. dvonogáč, m. der Zweifüßler, Jan.
  95. dvonogàt, -áta, adj. = dvonog, Jan.
  96. dvonǫ̑žəc, -žca, m. der Zweifüßler, Cig., Jan.
  97. dvonǫ́žən, adj. = dvonog, Cig., Jan.
  98. dvoǫ́gəłnik, m. sferičen d., sphärisches Zweieck, Cig. (T.).
  99. dvoòk, -ǫ́ka, adj. zweiäugig, Cig., Jan.
  100. dvoosnǫ́vən, -vna, adj. dvoosnovna kislina, zweibasische Säure, Cig. (T.).

   51.597 51.697 51.797 51.897 51.997 52.097 52.197 52.297 52.397 52.497  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA