r (5.201-5.300)

5201. 2. bòr, -bóra, m. der Kampf, Mur., Cig.; Čujte bor! Kos.; poskusni b., der Wettkampf, Jan.; Pozove petje v bor italijansko, Levst. (Zb. sp.).
5202. 3. bòr, bóra, m. droben denar, der Deut, Kr.; ne bora ne dam, Zv.; bore komu iz žepa pobrati, Jurč.; bora ne čutim po cel teden v žepu, Zora.
5203. bóra, f. 1) = 1. bor (Föhre), Jarn., Dol.; — 2) = oblin: drva dokler še niso razcepljena nego samo na kose razpiljena, Koborid- Erj. (Torb.).
5204. borȃč, m. der Borax, Cig. (T.); — prim. it. borrace.
5205. borȃčnat, adj. Borax-: boračnata voda, Jes.
5206. borȃčnica, f. das Boraxwasser, Jes.
5207. borága, * f. gemeiner Borretsch (borago officinalis), Cig., Medv. (Rok.).
5208. bǫ̑rba, f. der Wettkampf, der Kampf, Cig., Jan., nk.
5209. bóre, adj. indecl. arm: bore prerok, bore Jakob, Jsvkr.; bore mož, bore jaz, bore mati, bore dete, Gor.- Levst. (Rok.); — bore malo, sehr wenig, LjZv.; — nam. ubore; prim. stsl. nebože, nebore ( voc. od nebogъ).
5210. 1. bọ̑rəc, -rca, m. dem. 1. bor.
5211. 2. bȏrəc, -rca, m. der Ringkämpfer, Cig., Jan.; — der Fechter, Cig., Jan., nk.; — der Streiter, der Kämpfer, Cig., Jan.; — tudi: borə̀c, -rcà Cb.
5212. borę̑d, m. die Quecke (triticum repens), Kras- Erj. (Torb.); — prim. bared.
5213. bóremi, interj. bei Gott! Vrt.; = iz: bože mi, prim. hs. Boga mi.
5214. 1. bórən, -rna, adj. kampflustig, M.
5215. 2. bǫ̑rən, -rna, adj. ärmlich, armselig; borna koča, borna obleka; nam. uboren = ubožen.
5216. bórica, f. dem. bora, = borič, Jarn., M.
5217. 1. borìč, -íča, m. dem. 1. bor, kleine Föhre, Z.
5218. 2. borìč, -íča, m. dem. 3. bor: nisem ga dobil ne boriča od doma, Jurč.
5219. boríłən, -łna, adj. zum Kämpfen, Fechten gehörig, Cig., nk.; borilni meč, das Fechtschwert, Cig.
5220. borı̑łnica, f. die Kampfschule, die Fechtschule, Cig., Jan., nk.
5221. boríłnost, f. die Kampffähigkeit, C.
5222. borı̑nje, n. = borovje, C., Št.
5223. boríšče, n. der Kampfplatz, Cig., Jan.; večina kmetov je bila pokončana na borišči, Jurč.; — der Fechtboden, Cig., Jan.
5224. borı̑ščnica, f., C., pogl. borilnica.
5225. borı̑telj, m. der Kämpfer, der Wettkämpfer, Cig., nk.
5226. borı̑təv, -tve, f. der Kampf, der Wettkampf, das Ringen, das Fechten, Jan., nk.
5227. bọ́riti, -im, vb. impf. rennen: krave rajše domov borijo, nego na kvar, kajk.- Valj., Vest.; — boriti se, = skakati, goniti se, Cig.; — prim. buriti (?).
5228. boríti se, -ím se, vb. impf. kämpfen, ringen, fechten, Cig., Jan., nk.; b. se zoper kaj, gegen etwas ankämpfen, Cig., Jan.; streiten, Jan.; zanken, C.; b. se s čim, sich mit einer schwierigen Sache beschäftigen, Cig. (T.).
5229. borı̑tva, f. = boritev, C.
5230. borı̑vəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan.; der Fechter, Cig., Jan.; der Ringer, Jan., Valj. (Rad).
5231. borı̑vka, f. die Kämpferin, die Streiterin, Cig., Jan.; die Fechterin, Jan.; die Ringerin, Jan.
5232. borı̑vski, adj. Kämpfer-, Fechter-, Ringer-: borivska zvijača, der Fechterstreich, Cig.
5233. borı̑vstvọ, n. die Fechterkunst, Cig.
5234. borjáč, -áča, m. der Hof, C.; bórjač, -áča, Kras in Prim.- Erj. (Torb.); — der Viehhof, Cig.; ograjen prostor okoli svinjaka, Notr., Dol.; — nam. oborjač, prim. obor = Hürde, Erj. (Torb.).
5235. borjáča, f. = borjač, Jan., Pivka.
5236. bọ̑rje, n. = borovje, Guts., Jarn.
5237. borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.- Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
5238. borljìv, -íva, adj. kampflustig, Cig., Jan.
5239. borljívost, f. die Kampflust, Cig., Jan.
5240. bǫ̑rme, interj. = bogme, C., Z.; — tudi hs.; ogibajoč se besede "Bog" pravijo "bor me" nam. "Bog me", Dan.
5241. bǫ̑rmež, interj. = borme, jvzhŠt.
5242. bǫ́rnost, f. = ubožnost, Cig.
5243. borǫ́v, adj. 1) Kiefer-, Föhren-; b. les; borove saje, der Kienruß, Cig. (T.); — 2) geschmacklos trocken, Jan., C.; b. kruh, borova jed, Št.; borovo meso, saftloses Fleisch, Št.
5244. borǫ́včev, adj. = borov, Cig.; borovčeva drva, Gor.
5245. borǫ́vəc, -vca, m. = bor.
5246. borǫ́vən, -vna, adj. 1) Föhren-, Kiefer-, Jarn., M.; — 2) nicht fein, grob, C.; — prim. borov.
5247. borovíca, f. = brina, Št.- Cig., Valj. (Rad); z borovico po hišah kade, Pjk. (Črt.); tudi: bǫ́rovica, Mur., okoli Maribora- Zora.
5248. borovı̑čje, n. 1) = brinje, Mur., Št.
5249. borovı̑čji, adj. Wacholder-, Mur.
5250. borovína, f. das Kieferholz, das Föhrenholz.
5251. borovı̑nka, f. 1) = borovnica, C.; — 2) die Wacholderbeere, C.
5252. borovíšče, n. = borovje, C.
5253. borǫ̑vje, n. coll. der Föhrenwald, der Kieferwald; borovjè, ogr.- Valj. (Rad).
5254. borǫ̑vka, f. 1) der Kienspann, C.; — 2) eine Art Schwamm, C.
5255. borovníca, f. 1) die Heidelbeere, die Schwarzbeere (vaccinium myrtillus); prim. črnica; — rdeča b., die rothe Heidelbeere, die Preißelbeere (vaccinium vitis idaea), Tuš. (R.); — 2) die Wacholderbeere, Npes.-Vraz; — 3) laška b., die Myrte, Dict.
5256. borovnı̑čar, -rja, m. der Heidelbeerensammler, Cig.; der Heidelbeerenverkäufer, Vrt.
5257. borovníčast, adj. heidelbeerblau, Cig.
5258. borovníčevəc, -vca, m. der Schwarzbeerenbrantwein, der Heidelbeerengeist, Cig., Kr.
5259. borovníčevje, n. coll. das Heidelbeergesträuch.
5260. borovnı̑čje, n. coll. = borovničevje, Z.
5261. borovníka, f. letorast v borovji, C.
5262. borovnják, 1) = brinjevka, die Wacholderdrossel oder der Krammetsvogel (turdus pilaris), C., Danj. (Posv. p.); — 2) ein Trinkgefäß aus Wacholderholz, Habd.- Mik.
5263. bōrsa, f. die Börse (als Versammlungsort der Kaufleute); — prim. it. borsa.
5264. bōrsən, -sna, adj. Börsen-: borsni kurs, borsna cena, der Börsencours, Cig., Jan., nk.
5265. bōrsovən, -vna, adj. = borsen: borsovni papirji, das Börsenpapier, DZ.
5266. bȏrstvọ, n. die Fechtkunst, Jan.
5267. bòršt, bǫ́ršta, m. der Forst; — iz nem.
5268. bǫ́ter, -tra, m. der Pathe; komu za botra biti (iti), bei jemandem Pathenstelle vertreten; krstni b., der Taufpathe; birmski b., der Firmpathe; — prim. stsl. kъmotrъ iz lat. compater, Mik. (Et.).
5269. bǫ́tra, f. die Pathin.
5270. bǫ́trəc, (botrc), -trca, m. dem. boter; der Pathe.
5271. bǫ́trica, ** f. dem. botra; die Pathin.
5272. bǫ́tričən, -čna, adj. Pathen-: botrična nedelja, der erste Sonntag nach Ostern (= bela nedelja), Dol.- Cig.
5273. botrína, f. 1) die Gevatterschaft; v botrini smo si, wir stehen zu einander im Verhältnis der Gevatterschaft; tudi: botrina sva si, Pjk. (Črt.); — 2) coll. die Pathen: z botrino se prepirati, Kres; kjer se botrina krega, zemlja križem poka, Jan. (Slovn.); — 3) der Pathenschmaus, Mur., C.
5274. botrı̑nəc, -nca, m. der Gast beim Pathenschmause, Mur., Cig.
5275. botríniti se, -ı̑nim se, vb. impf. Gevatterschaft auf sich nehmen: ženi se bliže ko moreš, botrini se dalje ko moreš, Kres.
5276. botrínja, f. 1) = botra, Dict.- Mik.; — 2) = botrina 1), Dict., Cig., Jan.; — 3) der Pathenschmaus, Kr.- Valj. (Rad); tudi pl. botrinje, Kras.
5277. botrinjáča, f. = botrinska pogača, C.
5278. botrı̑nski, adj. zur Gevatterschaft, zum Pathenschmause gehörig, Mur., Cig.
5279. botrı̑nstvọ, n. die Gevatterschaft, Cig., Jan.
5280. botrı̑nščak, m. = botrinec, C.
5281. bǫ́triški, adj. botriška nedelja, t. j. prva po veliki noči, Pjk. (Črt.).
5282. bǫ́triti se, -im se, vb. impf. in das Pathenverhältnis treten, Jan.
5283. botrováti, -ȗjem, vb. impf. za botra (botro) biti, Cv.
5284. bǫ́trovski, adj. = botrski, Cig.
5285. bǫ́trski, adj. Pathen-.
5286. bǫ́trstvọ, n. die Pathenschaft.
5287. božjerǫ̑pnik, m. der Gottesräuber, Let.
5288. božúr, m. 1) die Gichtrose (paeonia officinalis), Mur., Tuš. (B.); — 2) der Safran, Levst. (Nauk); stsl.
5289. brábranək, -nka, m., C., pogl. abranek.
5290. 1. bráč, m. = berač, (Leser), Mik., Vest.
5291. 2. brȃč, m. die Elle, C., Lašče- Levst. (Rok.); — iz it. braccio; prim. prač.
5292. bračíca, f. = beračica 1), Valj. (Rad).
5293. brȃčka, f. nav. pl. bračke, Kohlenbruchstücke, Jan., Gor.; — prim. it. bracia, das Kohlenfeuer.
5294. bráda, * f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden ( bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).
5295. bradáč, ** m. der Großbart.
5296. bradáčək, -čka, m. die Bartnelke (dianthus barbatus), C.
5297. bradačíca, f. rdeča b., die rothe Meerbarbe (mullus barbatus), Erj. (Ž.).
5298. brádast, adj. = bradat, Mur., Mik.
5299. bradàt, -áta, adj. bärtig, großbärtig.
5300. bradȃtəc, -tca, m. der Großbart, Valj. (Rad).

   4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani