Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (52.001-52.100)

  1. dušník, m. 1) die Luftröhre, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) das Luftloch, Guts., Kr.- Valj. (Rad); die Rauchröhre in Zimmern, C., Polj.
  2. dušnják, m. das Athemloch, Cig.
  3. dúti, dújem, vb. impf. 1) wehen, blasen, Valj. (Rad); veter duje, Z.; — auf dem Horn blasen, Mur.; — 2) d. se, anschwellen, aufgehen ( n. pr. o testu, mehurju), SlGor.- C., Z.
  4. dȗtka, f. das Dütchen, die Spielmarke, (dutika) Cig., Jan.; — iz nem.
  5. dúvati, -vam, vb. impf. ad duniti; stoßen, Z., jvzhŠt.
  6. dúzati, -am, vb. impf. stoßen, drängen, Z., C.; ljudje se v cerkev duzajo, C.
  7. dúzniti, dȗznem, vb. pf. einen Stoß geben, Z.; dobro d. koga, Levst. (Zb. sp.).
  8. dvȃ, m. dvẹ̑, f. n. num. zwei; po dva, je zwei; po dva in dva, paarweise; = dva po dva, V.-Cig.; — ura je dve, dve je, es ist zwei Uhr; ob dveh, um zwei Uhr.
  9. dvadnę́vən, -vna, adj. = dvodneven, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  10. dvȃjset, num. zwanzig; eden, ena, eno in d., einundzwanzig, dva, dve in d., tri in d., pet in d., Levst. (Sl. Spr.); dvajseti, ogr.- Valj. (Rad).
  11. dvajseták, m. der Zwanziger (ein Geldstück), V.-Cig.
  12. dvajsetfúntən, -tna, adj. zwanzigpfündig, Cig., Jan.
  13. dvajsetfȗntnik, m. der Zwanzigpfünder, Cig.
  14. dvȃjseti, num. der zwanzigste.
  15. dvajsetíca, f. das Zwanzigkreuzerstück.
  16. dvȃjsetič, adv. zwanzigstens, zum zwanzigstenmale.
  17. dvajsetína, f. der zwanzigste Theil, das Zwanzigstel.
  18. dvajsetı̑nka, f. das Zwanzigstel.
  19. dvȃjsetka, f. der Zwanziger (als Zahlzeichen), C.
  20. dvajsetlẹ́tən, -tna, adj. zwanzigjährig, Jan.
  21. dvajsetlẹ̑tnik, m. der Zwanzigjährige, Cig., Let.
  22. dvȃjst, num. = dvajset.
  23. dvȃjsti, num. 1) = dvajset, Mur.; — 2) = dvajseti.
  24. dvájščica, f. = dvajsetica, Mur., C., Mik., Savinska dol.
  25. dvanájdesti, ( f. dvenajdesti) num. = dvanajst, ogr.- C.
  26. dvanájst, num. zwölf; ura je dvanajst, es ist zwölf Uhr; ob dvanajstih, um 12 Uhr.
  27. dvanajstdẹ́łən, -łna, adj. zwölftheilig, Cig.
  28. dvanajstdnę́vən, -vna, adj. zwölftägig, Cig.
  29. dvanajstfúntən, -tna, adj. zwölfpfündig, Cig.
  30. dvanajstfȗntnik, ** m. der Zwölfpfünder, Cig.
  31. dvanajstíca, f. 1) die Zwölf, Cig.; — 2) = dvanajsterica, Cig.
  32. dvanájstič, adv. zum zwölftenmale, zwölftens.
  33. dvanajstı̑ja, f. gospodarstvo dvanajsterih v občini, ker šteje občinski zbor dvanajst udov, Ljubušnje- Štrek. (Let.).
  34. dvanajstína, f. der zwölfte Theil, das Zwölftel.
  35. dvanajstı̑nka, f. das Zwölftel.
  36. dvanájstka, f. die Zwölf, Cig.
  37. dvanajstlẹ́tən, -tna, adj. zwölfjährig.
  38. dvanájstlja, f. der Aposteltag, (dvanajstla), Meg.- Mik.
  39. dvanájstnik, m. der Zwölffingerdarm, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  40. dvanajščák, m. = občinski svetovavec (ker šteje občinski zbor dvanajst udov), Kras- Štrek. (Let.).
  41. dvę́čiti, -im, vb. impf. = žvečiti, kauen, Meg., Dict., Šol., Boh., Trub., Dalm., Vrt., Nov.; — dvečíti, Kast.
  42. dvẹglávən, -vna, adj. = dvoglaven, Dict.
  43. dvekáti, -ȃm, vb. impf. = žvekati, kauen, C., Z.
  44. dvẹlẹ́tən, -tna, adj. = dvoleten, Cig., Met., Schönl.
  45. dvẹlẹ̑tje, n. = dvoletje, Cig.
  46. dvẹ̑stọ, num. zweihundert ( nav.: dve sto); — prim. sto in k sto spadajoče besede.
  47. dvẹstǫ̑tni, num. der zweihundertste, Cig., Jan.
  48. dvı̑g, m. die Hebung, Cig. (T.); — der Auftact, Jan.; — dvig iz tabora, das Decampement, Cig.
  49. dvigáč, m. der Hebearm, der Hebezapfen, Cig.
  50. dvigáłən, -łna, adj. zum Heben dienend, Hebe-, Cig.
  51. dvigȃłnik, m. die Hebestange, der Hebenagel, z. B. in den Uhren, Cig.
  52. dvigálọ, n. das Hebezeug, Cig.
  53. dvíganje, n. das Heben, die Hebung.
  54. dvígati, dvı̑gam, vb. impf. ad dvigniti; = vzdigati, heben; — d. se, sich heben; megla, prah se dviga.
  55. dvı̑gljaj, m. der Zug (in der Lotterie), Cig.
  56. dvígniti, dvı̑gnem, vb. pf. = vzdigniti, heben; d. mačke, die Anker lichten, Cig.; d. oči, in die Höhe blicken, Cig.
  57. dvigováti, -ȗjem, vb. impf. = dvigati.
  58. dvobòj, -bója, m. der Zweikampf, das Duell, Cig., Jan., nk.; (tudi: dvóboj).
  59. dvobojeváti se, -ȗjem se, vb. impf. sich duellieren, Cig., nk.
  60. dvobójiti se, -bȏjim se, vb. pf. sich duellieren, nk.
  61. dvobǫ̑jnik, m. der Zweikämpfer, der Duellant, Cig., Jan.
  62. dvobǫ̑jstvọ, n. = dvoboj, M.
  63. dvocẹ̀p, -cẹ́pa, m. der Zweischlitz, V.-Cig.
  64. dvocẹ́pən, -pna, adj. zweischlitzig, Cig.
  65. dvocẹ́vən, -vna, adj. zweiröhrig, doppelläufig: dvocevna puška, Cig., Jan.
  66. dvocẹ̑vje, n. der Doppellauf, Cig.
  67. dvocẹ̑vka, f. die Doppelflinte, Cig., Jan., C., nk.
  68. dvocı̑mnica, f. = dvokaličnica, Cig.
  69. dvočelàt, -áta, adj. mit doppelter Stirn, Let.
  70. dvočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. zweigliedrig, zweielementig, Cig. (T.).
  71. dvočlẹ̑nəc, -nca, m. das Binom, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  72. dvočlẹník, m. zweigliedriger Ausdruck ( math.), Cig. (T.).
  73. dvodánji, adj. = dvodneven, V.-Cig.
  74. dvodẹ́łən, -łna, adj. zweitheilig, Cig. (T.).
  75. dvodẹ́łnost, f. die Dichotomie, Cig.
  76. dvodnę́vən, -vna, adj. zweitägig, Jan.
  77. dvodòm, -dǫ́ma, adj. zweihäusig ( bot.), Cig. (T.).
  78. dvodǫ́mən, -mna, adj. = dvodom, Cig. (T.), Jan., Tuš. (B.); dvodomne rastline, LjZv.
  79. dvodǫ̑mnica, f. = dvodomna rastlina, Cig. (T.).
  80. dvodǫ̑mstvọ, n. die Zweihäusigkeit ( bot.), Cig. (T.).
  81. dvofúntən, -tna, adj. zweipfündig, Cig.
  82. dvofȗntnik, m. der Zweipfünder, Cig.
  83. dvoglásən, -sna, adj. doppellautig, Cig.; — zweistimmig, Cig.; dvoglasno petje, nk.
  84. dvoglȃsje, n. der Zweilaut, Cig.; — der Zweiklang, Cig. (T.).
  85. dvoglȃsnik, m. der Doppellaut, Diphthong, Cig., Jan., Cig. (T.).
  86. dvoglàv, -gláva, adj. zweiköpfig, Cig., Jan.; dvoglavi orel, der Doppeladler, Jan.
  87. dvoglȃvəc, -vca, m. der Zweiköpfige, Cig., C., M.
  88. dvoglávən, -vna, adj. = dvoglav, Cig., Jan.
  89. dvoglȃvka, f. die Zweiköpfige, Cig.
  90. dvoglę́dən, -dna, adj. dvogledni kot, die Parallaxe, Cig. (T.); — po češ.
  91. dvogùb, -gúba, adj. zweifach, Jan., Cig. (T.).
  92. dvogúbən, -bna, adj. = dvogub, nk.
  93. dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet ( n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
  94. dvojáča, f. das Zweigroschenstück (= 6 starih = 10 novih krajcarjev), Cig., Mik., Kr.
  95. dvojáčən, -čna, adj. zwitterhaft, doppelartig, Cig., Jan.; — prim. dvojak 2).
  96. dvojáčnost, f. das Zwitterwesen, Cig.
  97. dvojȃd, f. das Zweigespann, vzhŠt.- C.; vprežna dvojad, Cv.
  98. dvoják, m. 1) der Zweier (als Geldstück), Cig., Jan., ogr.- Cig.; — 2) der Zwitter, Cig., Jan., M.
  99. dvǫ̑jba, f. der Zweifel, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., Levst. (Pril.), nk.; brez dvojbe, unzweifelhaft, Cig., Navr. (Let.), nk.
  100. dvǫ̑jbən, -bna, adj. zweifelhaft, Cig.

   51.501 51.601 51.701 51.801 51.901 52.001 52.101 52.201 52.301 52.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA