r (51.601-51.700)

51601. dosehmȃł, * adv. = dosihmal, Guts.
51602. dosehmáłən, * -łna, adj. bisherig, M., jvzhŠt.
51603. dosẹ̑ja, f. die Nachsaat, C.
51604. dosẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) das Säen beenden; za letos smo dosejali, je dosejano, Mik.; — 2) dazusäen, nachsäen.
51605. dosẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. das Hacken beenden.
51606. dosę̑łba, f. die Einwanderung, Cig. (T.).
51607. dosę̑łəc, -łca, m. der Einwanderer, der Colonist, Cig. (T.), DZ.; najvažnejši in najboljši del doselcev so gotovo duhovniki, Slovan.
51608. doséliti se, * -sę̑lim se, vb. pf. einwandern, Cig. (T.); pravih Hrvatov se je tega stoletja na Dolenjsko le malo doselilo, Slovan.
51609. doseljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad doseliti se; einwandern, DZ.
51610. dosəsáti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu saugen, Cig.
51611. dosẹ́vati, -am, vb. impf. ad dosejati.
51612. dosẹ̑vək, -vka, m. die Nebensaat, Cig.
51613. dosę́zati, -am, vb. impf. = dosegati, nk.
51614. dosežȃj, m. dalja, do koder kdo doseže; d. električne iskre, die Schlagweite des elektrischen Funkens, Cig. (T.); — pren. der Bereich, Cig. (T.); — die Tragweite, Jan., Zora.
51615. dosę̑žba, f. = dosega, Cig., M.
51616. dosę̑žək, -žka, m. kar kdo doseže: die Errungenschaft, Cig., Nov.- C.
51617. dosę́žən, -žna, adj. erreichbar, Cig., Jan., Cig. (T.); dosežna sreča, Jurč.
51618. dosę́žnost, f. die Erreichbarkeit, Cig. (T.), nk.
51619. dosihdȏb, adv. = dosihmal, Cig.
51620. dosihmȃł, adv. bisher; dosihmal, hvala Bogu še nismo stradali, kako že bo posihmal; tudi: dòsihmał, jvzhŠt.
51621. dosijáti, -sı̑jem, vb. pf. mit den Lichtstrahlen erreichen: solnce je dosijalo do otroka, pod drevesom sedečega.
51622. dosìp, -sípa, m. kar se dosiplje: trockene Fülle, Mur., Cig., Mik.
51623. dosípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad dosuti; zuschütten; (— vb. pf. = dosuti, Št.).
51624. dosipávati, -am, vb. impf. = dosipati, zuschütten; (— vb. impf. ad dosipati, Št.).
51625. dosipováti, -ȗjem, vb. impf. = dosipavati.
51626. dosivẹ́ti, -ím, vb. pf. vollständig grau werden: dosivljena brada ( nam. dosivela), Vod. (Pes.).
51627. doskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) springend gelangen, erreichen; — 2) das Springen beendigen.
51628. doskakljáti, -ȃm, vb. pf. 1) hüpfend gelangen, erreichen; — 2) das Hüpfen beenden.
51629. doskočȃj, m. = doskok 1), Cig. (T.).
51630. doskočíšče, n. die Niedersprungstelle, Telov.
51631. doskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. bis zu einem Ziele springen, im Sprunge erreichen; zaganjajo se, a le malokateri doskoči, Str.
51632. doskòk, -skǫ́ka, m. 1) die Sprungweite, Cig. (T.); — 2) der Niedersprung, Telov.
51633. doskúsiti, -kȗsim, vb. pf., pogl. doizkusiti.
51634. doslẹ̑, adv. bisher, bisjetzt, Mur., Cig., Mik.
51635. doslẹ̑dək, -dka, m. die Folge, die Consequenz, Jan., C.
51636. doslẹ́dən, -dna, adj. folgerichtig, consequent, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
51637. doslẹ́dnost, f. die Folgerichtigkeit, die Consequenz, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
51638. doslẹ̑j, adv. = dosle.
51639. doslẹ́jən, -jna, adj., Jan., M.; pogl. doslenji.
51640. doslẹ́jšnji, adj. = doslenji, nk.; doslejšnje razlaganje, Burg.
51641. doslẹ́nji, adj. bisherig, Jan., C., nk.; povzdiguje svoje doslenje pridelke, SlGosp.
51642. doslẹ́šnji, adj. = doslenji, C.
51643. doslíšati, -slı̑šim, vb. pf. (einen Laut) vernehmen, C.; d. jelena, durch das Gehör ausfindig machen (verhören), Cig.
51644. doslovẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) njegovo ime je doslovelo do nas, der Ruhm seines Namens gelangte bis zu uns; — 2) aufhören berühmt zu sein.
51645. doslȗžba, f. das Ausdienen, Cig., Jan.; doslužba učiteljev, DZ.
51646. doslȗžək, -žka, m. der Dienstabschied, Jan.
51647. doslúženəc, -nca, m. der Ausgediente, Cig., Jan.; — po nem.
51648. doslúžiti, -im, vb. pf. ausdienen, aufhören zu dienen; vojaščino d., beim Militär ausdienen; — doslužen ( nam. dosluživši), Jan., nk.; — bis zu einer gewissen Zeit dienen: hlapec ne bo leta doslužil, Pjk. (Črt.).
51649. doslužnína, f. = pokojnina, Cig., Jan., C., SlN., Let.
51650. dosmẹ́jati se, -smẹ́jem se, vb. pf. aufhören zu lachen, Cig.
51651. dosǫ̑d, adv. = do tod, bis hieher, vzhŠt.- C.
51652. dosòdba, * f. = dosoja, Cig.
51653. dosǫ́diti, -im, vb. pf. 1) aufhören zu richten; — ein endgiltiges Urtheil schöpfen, C.; endgiltig entscheiden: o tem še ni dosojeno, Erj. (Torb.); — 2) = prisoditi, Cig. (T.), Let.
51654. dosǫ̑ja, f. die entgiltige gerichtliche Entscheidung, Cig.
51655. dosolíti, -ím, vb. pf. 1) das Salzen beenden; — 2) nachsalzen, Z.
51656. dosopíhati, -am, vb. pf. keuchend erreichen; d. do doma; — d. do 50. leta, C.
51657. dospẹ́lost, f. die Fälligkeit: dan (rok) dospelosti, der Fälligkeitstag (-termin), DZ.
51658. dospẹ́niti, -spẹ̑nem, vb. pf. = dospeti, C.
51659. dospẹ̑tək, -tka, m. 1) die Einholung, M.; — 2) das Erreichte, der Erfolg, C.
51660. dospẹ́ti, -ẹ̑m, vb. pf. 1) gelangen: d. do vrha, M.; erreichen, C.; dospeti gozda, den Wald erreichen, Vrt.; jezikoslovstvo še ni dospelo tacega vrhu, da bi vsaka stvar uže bila gotova, Levst. ( LjZv.); — einholen, C.; — pren. opravilo je dospelo dotle, das Geschäft ist soweit gediehen, DZ.; — 2) den Bestimmungsort erreichen, eintreffen, einlaufen, Cig., Jan., nk.; pritožbe, dospele do občinskega sveta, an den Gemeinderath einlangende Beschwerden, DZkr.; — 3) fällig werden (o menicah), Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); — 4) reif werden, C.; — 5) langen, ausreichen, C.; auskommen, C.; — tudi: dospẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad); dospèm, Kr.- Valj. (Rad).
51661. dospẹ́vati, -am, vb. impf. ad dospeti; 1) gelangen: d. v muke peklenske, ne d. k stalnemu veselju, kajk.- Valj. (Rad); za del d., zutheil werden, kajk.- Valj. (Rad); — erreichen, Habd.- Mik.; — 2) fällig werden (o menicah), Cig. (T.); — 3) ausreichen, SlN.- C.
51662. dósta, adv. = dosti, Mur., Cig., Jan., C.
51663. dostȃja, f. der Umstand, C.
51664. dostȃjati, -jam, -jem, vb. impf. 1) ausstehen, aushalten, bestehen, Cig., M.; — (Schläge) bekommen, Štrek.; — 2) genügen, Cig. (T.), ( hs.); — 3) d. se, zugehören, zufallen: d se koga, ogr.- C.; — gebüren: pazka se deteta dostaja, ogr.- Valj. (Rad); sich ziemen, ogr.- C.; liki se dostaja svetcev, ogr.- Valj. (Rad); dostaja se spolniti nam vso pravico, ogr.- Valj. (Rad); — angehen, betreffen, Levst. (Zb. sp.); kar se mene dostaja, ogr.- C., Mik.; kar se slave dostaje, Erj. ( LjZv.); — prim. dostati.
51665. dostȃnək, -nka, m. das Aushalten: tu mi ni dostanka, hier kann ich nicht bestehen, C.; das Auskommen, C.
51666. dostátən, -tna, adj. hinlänglich, Cig. (T.), nk.; — hs.
51667. dostáti, * I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.
51668. dostȃva, f. die Ergänzung, Jan.; der Ersatz, Guts., Jarn.; d. vojaških konj za konjico, die Remontierung, Cig.
51669. dostȃvba, f. der Zubau, DZ.
51670. dostȃvək, -vka, m. der Zusatz; s tem dostavkom, mit diesem Zusatze.
51671. dostávən, -vna, adj. Ergänzungs-: dostavni konj, das Remontepferd, Cig.
51672. dostáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) aufhören Bauten aufzuführen; dostavili smo; — 2) (zur Ergänzung) hinzufügen; d. nekoliko besed; — 3) zustellen: pismo d., nk.; (po rus.) liefern, Cig. (T.).
51673. dostávljati, -am, vb. impf. ad dostaviti; 1) (zur Ergänzung) hinzufügen; — d. vojaške konje, remontieren, Cig.; — 2) zustellen, nk.
51674. dostȃvnik, m. der Stellwagen, Jan., Navr. (Let.); — rus.
51675. dostavnína, f. die Zustellungsgebür, nk.
51676. dósti, adv. 1) genug; d. kruha imeti; d. je, genug! — in genügendem Maße, ziemlich; d. dober, d. pravičen; — 2) = veliko, mnogo, Mur., Cig., Jan., C.; d. otrok, Cig.; (dosti, viel, zadosti, genug), Goriš.; (pomni: dostim ljudem, v dostih mestih, C.; dostih src, Schönl.; z dostimi besedami, Trub.- Mik.).
51677. dostíči, -stížem, vb. pf. erreichen, Jurč. (Tug.); — hs.
51678. dostígniti, -stı̑gnem, vb. pf. = dostiči, M., nk.
51679. dostláti, -stę́ljem, vb. pf. 1) das Streuen beenden; — 2) Streu hinzufügen, M.; pezdirja dostelji, Valj.- Jan. (Slovn.).
51680. dostojȃnstvən, adj. Würde-, nk.; — würdevoll, Cig. (T.), nk.; — hs.
51681. dostojȃnstvənik, m. der Würdenträger, C., nk.; — hs.
51682. dostojȃnstvọ, n. die Würde, Cig., nk.; ta gospod je po svojem dostojanstvu duhovnik, Levst. (Nauk); — hs.
51683. dostǫ́jən, * -jna, adj. 1) angemessen, C.; dostojno znanje, Levst. (Močv.); geziemend, anständig, Mur., Cig., Jan., C., nk.; — 2) tauglich: d. k čemu, Meg., Boh.; — 3) würdig, Cig., Jan., nk.; hvale d., lobenswert, ogr.- C.; vere d., glaubwürdig, Navr. (Let.).
51684. dostǫ̑jnik, m., Cig., Jan., C.; pogl. dostojanstvenik.
51685. dostǫ́jnost, * f. 1) der Anstand, die Würde, Meg., Guts., Jan., Cig., Levst. (Nauk); brez dostojnosti, würdelos, Cig.; — 2) die Würdigkeit, Cig., Jan.
51686. dostòp, -stǫ́pa, m. der Zutritt, Mur., nk.
51687. dostǫ́pən, -pna, adj. zugänglich, Jan., Cig. (T.), nk.
51688. dosúkati, -kam, -čem, vb. pf. zuende drehen, Cig.
51689. dosušíti, -ím, vb. pf. 1) das Trocknen, Dörren beenden; — 2) nachdörren, Cig.
51690. dosúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. ergänzend hinzuschütten, nachschütten.
51691. dosvẹdǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. pf. bezeugen, ogr.- C.; den Nachweis liefern, DZ.; dosvedočeni letni račun, documentierte Jahresrechnung, DZ.; dosvedočen dolg, eine festgestellte Schuld, DZ.
51692. dosvẹdočljìv, -íva, adj. vollbeweisend: dosvedočljivo pismo, vollbeweisende Urkunde, DZ.
51693. dosvobodíti, -ím, vb. pf. = dovoliti, C.
51694. došantáti, -ȃm, vb. pf. hinkend gelangen.
51695. doščéniti, * -ščę̑nem, vb. pf. mit dem Finger der Hand völlig umfassen: komaj doščene, Tolm.
51696. došę́stek, * -stka, m. = prihod, Habd.- Mik., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
51697. došíti, -šı̑jem, vb. pf. das Nähen beenden; nocoj sem došil, Jurč.; d. kaj, etwas fertig nähen.
51698. došívati, -am, vb. pf. = došiti, vzhŠt.- DSv.
51699. došlátati, -šlȃtam, vb. pf. tastend erreichen, finden, ertasten.
51700. dóšləc, -šləca, m. der Ankömmling, C.; domačin podaje došlecu roko, Let.

   51.101 51.201 51.301 51.401 51.501 51.601 51.701 51.801 51.901 52.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani