r (51.397-51.496)

51397. domísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) d. si kaj, etwas mit den Gedanken erfassen, C.; sich vorstellen: kdo si more domisliti njegovo sramoto? Jap. (Prid.); — domišljen, eingebildet: domišljena bolezen, Cig.; — (malo domišljen = malo domiseln, Svet. [Rok.]); — 2) d. se, sich besinnen, Cig. (T.); mislil sem in tudi se domislil, LjZv.; d. se koga, sich jemandes erinnern, Cig.; d. se česa, sich etwas einfallen lassen, auf etwas verfallen; imena se d., auf einen Namen verfallen, Levst. (Zb. sp.); domisli se pametnejšega sveta, DSv.; ne morem se d., es will mir nicht einfallen, Cig.; — 3) trans. auf einen Gedanken bringen: vino človeka domisli kdaj takih reči, LjZv.
51398. domı̑šljaj, m. der Einfall, Cig. (T.); strmeli so o bistroumnosti domišljajev in sodbe njene, LjZv.
51399. domíšljanje, n. das Muthmaßen, Cig.; — die Einbildung, der Dünkel, Cig.; d. človeško, Krelj.
51400. domíšljati, -am, vb. impf. ad domisliti; 1) d. si, sich einbilden, Cig., Jan., Cig. (T.); — tega si nisem domišljal, das habe ich nicht vermuthet, V.-Cig.; preveč si d., sich zu viel einbilden, Cig.; — 2) d. se (česa), sich besinnen, sich entsinnen, Cig., Cig. (T.); — auf Gedanken gerathen, Einfälle haben.
51401. domišljàv, -áva, adj. eingebildet, C., nk., Kr.
51402. domišljȃva, f. 1) die Phantasie, Mur., Jan., C., Zora; — 2) die Einbildung, der Dünkel, Z., Cig.
51403. domišljávost, f. die Einbildung, nk., Kr.
51404. domišljeváti, -ȗjem, vb. impf. = domišljati; d. si kaj, sich einbilden; vermuthen: tat skrivaj pride, kadar si najmanj domišljujejo, Škrinj.
51405. domišljı̑ja, f. = domišljava 1), Cig., Jan., nk.
51406. domišljìv, -íva, adj. 1) erfinderisch, C.; — phantasiereich, Jan.; — 2) eingebildet, einbilderisch, Cig., Jan.
51407. domišljı̑vəc, -vca, m. der Eingebildete, Cig.
51408. domišljívost, f. 1) die Vorstellungskraft, die Dichtungskraft, Jan.; — 2) die Einbildung, der Eigendünkel, Jan., Cig. (T.).
51409. domíti, -mı̑jem, vb. pf. das Waschen beenden, M.
51410. dǫ́mlati, f. pl. der Festschmaus nach vollendeter Drescharbeit, Valj. (Rad).
51411. domlátiti, -im, vb. pf. das Dreschen vollenden.
51412. domlȃtki, m. pl. = domlati, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); dǫ́mlatki, SlGor.
51413. domlẹ́sti, -mółzem, vb. pf. = domolsti, mit dem Melken fertig werden.
51414. domlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. mit dem Mahlen fertig werden.
51415. dǫ́mnẹti se, -im se, vb. pf. vermuthen, Cig. (T.); poprej kakor se je "domnila" ( nam. domnela), ehe sie sich's versah, Krelj; glede oblike prim. pomneti.
51416. domnẹ̑va, f. die Vermuthung, Cig. (T.), Nov.- C., nk.; — die Voraussetzung, Jan., SlN.- C., UčT.
51417. domnẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad domneti se; vermuthen, voraussetzen, wähnen, Cig. (T.), nk.; d. si, Jan., Šol.; — prim. češ. domnívati se, vermuthen.
51418. domnẹ́vən, -vna, adj. vermuthlich, Jan., Cig. (T.), DZ.
51419. dǫ́mniti se, -im se, vb. pf., C., pogl. domneti se.
51420. domóči se, -mǫ́rem se, vb. pf. d. se česa, etwas erreichen, h. t.- Cig. (T.).
51421. domolẹ́ti, -ím, vb. pf. ragend erreichen, C.
51422. domóliti, -mǫ́lim, vb. pf. mit dem Beten fertig werden: domolili smo; d. večerne molitve.
51423. domoljùb, -ljúba, m. der Vaterlandsfreund, der Patriot, Cig., Jan., nk.
51424. domoljúbən, -bna, adj. patriotisch, Cig., Jan., nk.
51425. domoljȗbje, n. die Vaterlandsliebe, der Patriotismus, Cig., Jan., nk.
51426. domoljȗbnik, m. = domoljub, Guts.
51427. domoljúbnost, f. patriotische Gesinnung, Cig., Jan.
51428. domółsti, -mółzem, vb. pf. das Melken beenden.
51429. domotáti, -ȃm, vb. pf. das Haspeln beenden.
51430. domotǫ́žən, -žna, adj. heimkrank, Jan., nk.
51431. domotǫ̑žje, n. das Heimweh, Cig. (T.), nk.
51432. domotǫ́žnost, f. = domotožje, Jan., M., nk.
51433. domọ́v, domọ̑v, adv. nachhause; (tako pišejo stari pisatelji in novejše knjige in govori se tudi široko po Slovenskem); — prim. domu.
51434. domovalíšče, n. das Domicil, Cig., DZ.; stanovitno d., stetiger Wohnsitz, DZ.
51435. domovȃnje, n. 1) das Domicilieren; — 2) das Domicil, Dict., Cig., Jan., C.; na svetu nimamo stanovitnega domovanja, Škrinj.; d. imeti, wohnhaft sein, C.; Po svojem svetem raji, Po svojem svetem domovanji, Npes.- Kres; Ukaz želj vleče v tvoje domovanje, Preš.
51436. domováti, -ȗjem, vb. impf. domicilieren, wohnhaft sein, hausen, Jan., C., DZ.
51437. domovȃvəc, -vca, m. = prebivavec, Vod. (Izb. sp.).
51438. domǫ́vən, -vna, adj. 1) Haus-: domovna najmarina, die Hauszinssteuer, Levst. (Nauk); — 2) Heimats-: domovna občina, die Heimatsgemeinde, Nov.; heimatlich, Cig.
51439. domovína, f. 1) das heimische Haus sammt den Grundstücken, Haus und Hof, Mur.; dajte mi jo za ženo, da mi ona domovino zgospodinji, kakor je prav, Jurč.; — 2) die Heimat; — das Vaterland.
51440. domovı̑nəc, -nca, m. 1) = domačin, domar, der Hausgenosse, C.; — 2) der derselben Heimat Angehörende: občinski domovinci, Gemeindeangehörige, Levst. (Nauk); — der Landsmann, der Inländer, C., Let.; — 3) = domoljub, V.-Cig.
51441. domovı̑nski, adj. Heimats-, Vaterlands-, heimatlich, vaterländisch; domovinska pravica, das Heimatsrecht, d. list, der Heimatschein, Levst. (Nauk); domovinska ljubezen, Preš.
51442. domovı̑nstvọ, n. das Heimatsrecht, C., Nov., DZ., Levst. (Nauk).
51443. domǫ̑vje, n. die Heimat, Cig., Jan., C., nk.; z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; koprnela sta po ljubem domovju, Ravn.
51444. domọ̑vka, adv. = domov, Jarn., Kor.; ( prim. movka, Guts., Npes.- Kres).
51445. domǫ̑vnica, f. der Heimatschein, Cig., Jan., nk.
51446. domǫ̑vnik, m. = domačin, domar, der Hausgenosse, C.
51447. domovǫ̑dstvọ, n. die Oekonomie, der Wirtschaftsbetrieb, Levst. (Pril.); — rus.
51448. domoznȃnstvọ, n. die Heimatskunde, die Vaterlandskunde, Cig. (T.).
51449. domožéljnost, f. = domotožje, Cig., Jan.
51450. domú, adv. = domov, nachhause; nastalo iz: domov ("domuv") in se v knjižni slovenščini napačno rabi nam. domov; — prim. Cv. III. 11., DSv. III. 57.
51451. dǫ̑n, m. hallender Ton, Cig., Jan.; dumpfer Laut, das Dröhnen, C.; Belina in Čarta Razlega se don, Vod. (Pes.); — prim. doneti.
51452. donasípati, -pljem, vb. impf. ad donasuti; nachschottern: v začetku je cesto močneje in češče donasipati, Levst. (Cest.).
51453. donašáč, m. der Zuträger, C.
51454. donȃšanje, n. die Zubringung.
51455. donȃšati, -am, vb. impf. ad donesti; zubringen, Cig., Jan.; — bringen, eintragen, tragen, Cig., Jan., Dol.; — mit sich bringen: red bi donašal, Raič ( Let.).
51456. donašȃvəc, -vca, m. der Zubringer, Cig., Jan.; — pren. der Zuträger: šeptavi d., C.
51457. donašȃvka, f. die Zubringerin, die Zuträgerin, Cig., Jan.
51458. donȃšək, -ška, m. to, kar zemljišče donaša, das Erträgnis, Dol.
51459. dǫ̑nda, f. 1) die Puppe, Mur., Cig., Jan., C. ( Vest.), Valj. (Rad); — 2) dickes, großes Mädchen; daste li vašo dondo našemu telebanu? Ljubljanska ok.; taka donda bi si že lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, Z., Erj. (Rok.); — prim. hs. dunda, debela, čvrsta ženska.
51460. dǫ̑ndast, adj. dondi podoben, Cig.
51461. dǫ̑ndati, -am, vb. impf. faulenzen, C., Z.
51462. dǫ̑ndəc, -dca, m. der Tölpel, Z., C.; — prim. donda.
51463. donę́čnost, f. die Volltönigkeit: dopadala se je pesen po svoji donečnosti, Zv.; — prim. doneti.
51464. donẹ̑nje, n. das Hallen, das Dröhnen, Mur., Cig., nk.
51465. dónes, adv., pogl. danes.
51466. donȇsba, f. die Zustellung, C.
51467. donȇsək, * -ska, m. 1) der Beitrag, Cig., Jan., nk.; — 2) der Ertrag, Jan.; prim. donašek.
51468. donésti, -nésem, vb. pf. 1) zu einem Ziele bringen: moja puška ne donese, trägt nicht bishin, Z.; — 2) dazubringen: donesi detelje, krava je še nima dosti; — 3) aufhören Eier zu legen: kokoš je donesla; — 4) d. se, abgenutzt werden, Št.- C.; — 5) (po hs.) = prinesti, Cig., Jan., nk.
51469. donẹ́ti, -ím, vb. impf. hallend tönen, dröhnen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik., Kos., nk.; ( Levstik meni, da je ta beseda tujka; prim. LjZv. I. 572.).
51470. donẹ́vati, -am, vb. impf. zu hallen pflegen, Jan., Zora.
51471. doníšče, n. der Resonanzboden, Cig., C., Vest.
51472. donòs, *** -nǫ́sa, m. 1) die Hinterbringung, Cig.; — 2) der Ertrag, DZ., Nov.
51473. donósiti, -nǫ́sim, vb. pf. zuende tragen: (ein Kind) austragen, Cig.; žena je donosila, die Frau ist der Entbindung nahe, Z.; abtragen: obleka je donošena, Cig.
51474. dopàd, -páda, m. 1) der Einfall (der Lichtstrahlen), h. t.- Cig. (T.); — 2) = dopadanje, Mur.
51475. dopádanje, n. das Wohlgefallen, Dict., Jan., Dalm., Kast., nk.
51476. dopádati, -pȃdam, vb. impf. tudi: dopadati se, gefallen, Cig., Jan., nk.; — prim. dopasti.
51477. dopȃdək, -dka, m. 1) das Contingent, Cig. (T.); — 2) das Wohlgefallen, C.
51478. dopádən, -dna, adj. = dopadljiv, C.
51479. dopadénje, n. = dopadanje.
51480. dopadljìv, -íva, adj. wohlgefällig.
51481. dopadljívost, f. die Wohlgefälligkeit.
51482. dopásti, -pádem, vb. impf. tudi: dopasti se, gefallen; po nem. "gefallen" narejena, med narodom sploh navadna beseda.
51483. dopásti, -pásem, vb. pf. das Weiden beenden; letos smo dopasli, Z.
51484. dopéči, -péčem, vb. pf. mit dem Backen, Braten fertig werden; komaj smo vse dopekli.
51485. dopeljáti, -peljȃm, -pę́ljem, vb. pf. zuführen, zufördern, Cig.
51486. dopeljevȃnje, n. = dovažanje, dovajanje, die Zufuhr, das Zubringen, Cig.
51487. dopeljeváti, -ȗjem, vb. impf. zuführen, Cig.; zubringen, verschaffen, Cig.; — pogl. dovažati, dovajati.
51488. dopetáča, f. ein bis an die Fersen reichendes Kleid: suknja d., Jan., Zora; — hlače dopetače, lange Hose, Vrt.; raztrgane hlače dopetače, Jurč.
51489. dopẹ́ti, -pójem, vb. pf. das Singen beendigen, aussingen; Dopela je, dostala je trpljenje, Valj.- Jan. (Slovn.).
51490. dopę̑tke, f. pl. = hlače dopetače, Jan.
51491. dopę̑tnica, f. = dopetača, C.; — pl. dopetnice, die Pantalonhose, Jan.
51492. dopẹ̑vək, -vka, m. der Refrain, Jan.
51493. dopháti, -phȃm, vb. pf. das Stampfen vollenden.
51494. dopijȃnčevati, -ujem, vb. pf. das Saufen beendigen.
51495. dopíliti, -pı̑lim, vb. pf. fertig feilen.
51496. dopìs, -písa, m. die Zuschrift, Mur., Cig., Jan., nk.; die Zeitungscorrespondenz, nk.

   50.897 50.997 51.097 51.197 51.297 51.397 51.497 51.597 51.697 51.797  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani