r (51.197-51.296)

51197. dȏłgljast, adj. länglich, C.
51198. dołgljàt, -áta, adj. länglich, C., M.
51199. dołgǫ̑ča, f. = dolgost, C., kajk.- Valj. (Rad).
51200. dołgočásən, -sna, adj. langweilig.
51201. dołgočásiti se, -čȃsim se, vb. impf. sich langweilen.
51202. dołgočȃsnica, f. die Langweilige, Zora.
51203. dołgočȃsnik, m. der Langweilige, Cig.
51204. dołgočásnost, f. die Langweiligkeit.
51205. dołgočásovati, -ujem, vb. impf. Langweile haben, M., C.; Bi noč ti dolgočas'vala, Npes.-K.
51206. dołgodlȃkež, m. langhaariges Thier, Bas.
51207. dołgoglȃvəc, -vca, m. der Langkopf (dolichocephalus), Erj. (Som.).
51208. dołgohláča, f. = dolgohlačnik (psovka): ti dolgohlača ti! Jurč.
51209. dołgohlȃčnik, m. der lange Hosen trägt: suhopet dolgohlačnik, Str.
51210. dołgojezı̑čnež, m. kdor ima dolg jezik, SlN.
51211. dołgokítast, adj. langzöpfig, Let.
51212. dołgoklásən, -sna, adj. langährig, Cig.
51213. dołgokljùn, -kljúna, adj. langschnäbelig, Jan.
51214. dołgokljȗnəc, -nca, m. dolgokljunci, Langschnäbler, Cig. (T.).
51215. dołgolàs, -lása, adj. langhaarig.
51216. dołgolȃsəc, -sca, m. der Langhaar, Jan., Mik.
51217. dołgolẹ́tən, -tna, adj. langjährig.
51218. dołgolíčən, -čna, adj. mit langem Gesichte, Jarn.
51219. dołgolı̑čnik, m. dolgoličen človek, DSv.
51220. dołgonítən, -tna, adj. langfädig, Cig.
51221. dołgonòg, -nǫ́ga, adj. langbeinig.
51222. dołgonòs, -nǫ́sa, m. = dolgonosek, Pirc.
51223. dołgonòs, -nǫ́sa, adj. langnasig, Habd., Dict., Cig., Jan., Mik.
51224. dołgonǫ̑səc, -sca, m. = dolgonosek, Nov.
51225. dołgonǫ̑sək, -ska, m. der Rüsselkäfer (curculio), V.-Cig.; — rus.
51226. dołgonǫ̑žəc, -žca, m. der Langbein, Cig., Jan.
51227. dołgonǫ́žən, -žna, adj. = dolgonog, Cig.
51228. dołgonǫ́žnost, f. die Langbeinigkeit, Cig.
51229. dołgopécəljn, -ljna, adj. langstielig, Šol.
51230. dołgopèt, -pę́ta, adj. langbeinig: saj si mlad in dolgopet, Vrt.; bil je strašansko dolgopet, Zv.
51231. dołgopę̑təc, -tca, m. langbeiniger Mensch; vi, dolgopetec, ki ste suhi kakor raženj, Levst. (Zb. sp.).
51232. dołgopę̑tka, f. der Stelzenvogel, Z., Jan.
51233. dołgopę̑tlja, f. neka trta, Ip.- Erj. (Torb.).
51234. dołgopę̑tljevka, f. neka trta, C.
51235. dołgopę̑tnik, m. der Langbein, Zora.
51236. dołgopę́tost, f. die Langbeinigkeit, Bes.
51237. dołgosẹ́nčən, -čna, adj. langschattig, Cig.
51238. dołgosẹ̑nčnik, m. dolgosenčniki, die Langschattigen, Cig.
51239. dołgọ̑st, f. die Länge; hiša meri v (na) dolgost 10 metrov; d. reke, die Stromlänge, Cig. (T.); — o času: Dolgost življenja našega je kratka, Preš.; d. dne, die Tageslänge, Cig. (T.).
51240. dołgọ̑stən, -stna, adj. Längen-; dolgostna mera, das Längenmaß, Cig. (T.), Cel. (Ar.); dolgostno povečavanje, lineare Vergrößerung, Žnid.
51241. dołgosúknjast, adj. mit langem Rock, Cig.
51242. dołgosuknjáš, m. = dolgosuknjež, C.
51243. dołgosȗknjež, m. der Langrock, Cig., Jan., Zora.
51244. dołgóta, f. = dolgost, Mur., Cig., Jan.
51245. dołgótən, -tna, adj. = dolgosten, Jan.
51246. dołgoùh, -úha, m. der Langohr, Cig., C.
51247. dołgoùh, -úha, adj. langöhrig, Cig., Jan., M.
51248. dołgoȗšəc, -šca, m. der Langohr, n. pr. o zajcu, Levst. (Zb. sp.), o oslu, Bes.
51249. dołgovȃnje, n. 1) das Schuldigsein: ausständige Schulden, Cig.; v dolgovanju imeti, in Schuldforderungen besitzen, Litija- Svet. (Rok.); — 2) der Handel, die Angelegenheit, Dict., ogr.- C.; dolgovanje pred Boga prinašati, Dalm.; dolgovanje s kom imeti, mit jemandem zu thun, zu schaffen haben, Trub.; der Rechtshandel, Meg., Dict.; imeti kako d. in pravdanje, Dalm.; — 3) = reč: drmožje in druga lehka dolgovanja, ogr.- Valj. (Rad).
51250. dołgovàt, -áta, adj. länglich, Mur., Mik., Hip. (Orb.); obraza je bil dolgovatega, Cv.
51251. dołgováti, -ȗjem, vb. impf. 1) schulden, schuldig sein, Jan., Cig. (T.), C., M., nk.; — 2) handeln, Geschäfte machen, Meg.
51252. dołgovẹ́čən, -čna, adj. langlebend, SlN.; ( bot.) perennierend, Cig. (T.); — dauerhaft, Cig., C.
51253. dołgovẹ̀j, -vẹ́ja, adj. langästig, Bes.- C.
51254. dołgovẹ́jnat, adj. langästig: dolgovejnata vrba, Zora.
51255. dołgovẹ̀k, -vẹ́ka, adj. langlebend, Jan.
51256. dołgovę́zən, -zna, adj. d. človek = č. dolgih nog, Lašče- Erj. (Torb.).
51257. dołgovę̑znik, m. = dolgovezen človek, Lašče- Erj. (Torb.), Jurč.
51258. dołgovína, f. dolgovina in imovina, Soll und Haben, h. t.- Cig. (T.); pisati v dolgovino, belasten, DZ.
51259. dołgovláknat, adj. langfaserig, Jan.
51260. dołgozlǫ́žən, -žna, adj. langsilbig, Cig.
51261. dȏłgši, adj. compar. ad dolg; — prim. dolg.
51262. dóli, adv. 1) unten; tam doli; — 2) hinab, herab, Jan., Trub., Dalm.; doli iti, Dalm.; doli sneti, Krelj; doli pasti, Dict.; (govori se navadno: dol').
51263. dolíca, f. kleine Niederung, kleines Thal, Jarn., SlGor.- C.
51264. dolìč, -íča, m. kleines Thal, Fr.- C., ogr.- Valj. (Rad).
51265. doliják, m. der Füllkrug, das Füllschaff, Fr.- C.
51266. dolijȃłnik, m. = dolijak, C.
51267. dolíjanje, n. das Zugießen, Mur.
51268. dolíjati, -am, vb. impf. ad doliti; = dolivati, zugießen, füllen, Mur., Cig.
51269. dólika, adv. = dolikaj (dolka), Mik.
51270. dólikaj, adv. 1) unten, C.; — 2) hinab, herab, C.; dolikaj iz nebes, Krelj.
51271. dolı̑kati, -am, vb. pf. fertig glätten, auspolieren, Cig.; — die letzte Feile anlegen ( stil.), Cig. (T.).
51272. dolikávati, -am, vb. impf. ad dolikati, Cig. (T.).
51273. dolína, f. das Thal; črez hribe in doline, über Berg und Thal; solzna dolina, das Thal der Zähren.
51274. dolínast, adj. voll Thäler, Mur.; — voll Vertiefungen, uneben, Cig.
51275. dolínat, adj., SlGosp.- C., pogl. dolinast.
51276. dolı̑nčica, f. dem. dolinka 2); das Thälchen.
51277. dolı̑nəc, -nca, m. der Thalbewohner, Cig., Jan., LjZv., Greg.
51278. dolínica, f. dem. dolina.
51279. dolı̑nje, n. das Thalgebiet, Let.
51280. dolı̑nka, f. 1) die Thalbewohnerin, Cig.; — 2) dem. dolina; — jama, vdrtina, kjer je zemlja posedla, Dol.- LjZv.
51281. dolı̑nski, adj. Thal-.
51282. dólita, adv. = doli ( nav. dol'ta, Št.).
51283. dólitaj, adv. = dolita, (doltaj) Guts.
51284. dolíti, -líjem, vb. pf. dazugießen, zufüllen, nachgießen; dolij še malo, da bo poln sod.
51285. dolı̑v, m. der Nachguss, die Fülle, Mur., Cig., C., Mik.; na doliv veliko vina gre, C.; — der Füllwein, SlGor.- C.; — tudi dóliv, Mur., vzhŠt.
51286. doliváč, m. das Füllgefäß, Cig.
51287. dolívanje, n. das Zugießen.
51288. dolívati, -am, vb. impf. ad doliti; dazugießen, nachfüllen; že dolgo dolivamo, pa neče poln biti sod.
51289. dolı̑vək, -vka, m. das Dazugegossene, Valj. (Rad).
51290. dolívən, -vna, adj. Füll-: dolivno vino, der Füllwein, Cig.
51291. dolı̑vka, f. 1) das Füllgefäß, Mur., C.; — 2) der Füllwein, Cig.
51292. dolj, adv., C., pogl. doli; tako tudi: doljka, doljkaj, doljta, nam. dolika, itd., vzhŠt.- C.
51293. doljàn, -ána, m. der Thalbewohner, (dolan) C., Ravn.
51294. doljánəc, -nca, m. 1) der Thalbewohner, SlGor.- C.; (dolanec) Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Art Birne, SlGor.- C.
51295. doljánka, f. 1) die Thalbewohnerin (dolanka), Mur., Cig., Mik.; — 2) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
51296. doljánski, adj. unterländisch, Mur.

   50.697 50.797 50.897 50.997 51.097 51.197 51.297 51.397 51.497 51.597  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani