Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (5.101-5.200)

  1. blagonarávən, -vna, adj. = blagonraven, Cig. (T.).
  2. blagonrávən, -vna, adj. wohlgesittet, Mur., Cig. (T.), Levst. (Nauk), Erj. (Som.); — stsl. in rus.
  3. blagonrȃvje, n. die Sittsamkeit, C., Levst. (Nauk).
  4. blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); — prim. stsl. blagože.
  5. blagorazȗmje, n. das Verständnis, Cig. (T.); po pravičnem blagorazumju, nach billigem Ermessen, DZ.
  6. blagorazúmnost, f. die Verständigkeit, die Klugheit, Cig. (T.).
  7. blagorcì, m. pl. blagorcè deliti = blagore deliti, Dol.- Levst. (Sl. Spr.).
  8. blȃgọrčən, -čna, adj. behäbig, Jan.
  9. blagorǫ́dən, -dna, adj. wohlgeboren (v naslovih), Mur., Cig., Jan., nk.
  10. blagorǫ̑dje, n. Vaše blagorodje! Euer Wohlgeboren! Cig., nk.
  11. blagorǫ̑dnik, m. der Adelige, pl. blagorodniki, der Adel, Cig. (T.).
  12. blagorǫ́dnost, f. die edle Herkunft, Mur., Jan.
  13. blagọrováti, -ȗjem, vb. impf. glücklich, selig preisen, segnen, Levst. (Sl. Spr.); ("blogerovati") Guts., blagrovati, Mur., V.-Cig., Jan., Dol.
  14. blagọrovȃvəc, -vca, m. der Seligpreiser, Mur.
  15. blagosŕčən, -čna, adj. edelherzig, Cig., Jan., nk.; gutmüthig, Cig., Jan., gemüthlich, Cig. (T.).
  16. blagosȓčje, n. = blagosrčnost, Jan.
  17. blagosŕčnost, f. die Edelherzigkeit, der Edelmuth, Cig., Jan.; — die Gutmüthigkeit, Cig., Jan.; die Gemüthlichkeit, Cig. (T.).
  18. blagotvòr, -tvǫ́ra, adj. = blagotvoren, Str.
  19. blagotvǫ́rən, -rna, adj. wohlthätig, Z., nk.
  20. blagovẹ́rən, * -rna, adj. fromm: blagoverne oporoke, Levst. (Nauk); blagoverno pridobiti si, im guten Glauben erwerben, DZ.
  21. blágriti, -im, vb. impf., Jan., pogl. blagorovati.
  22. blagrováti, -ȗjem, vb. impf., pogl. blagorovati.
  23. blázẹr, interj. = blagor: blazer tebi! C.
  24. blazı̑nar, -rja, m. der Polstermacher, Cig.
  25. blẹdordèč, -ę́ča, adj. fahlroth, Jan.
  26. blẹdorumèn, -éna, adj. blassgelb, fahlgelb, Cig., Jan.
  27. blẹdosŕčən, -čna, adj. schwächlich, C.
  28. blẹdosȓčnik, m. der Schwächling, C.
  29. blẹ́herən, -rna, adj. = bled: Ko sta en malo plesala, Jerica bleherna prihajala, Npes.-Schein.
  30. blizuporǫ́dən, -dna, adj. hochschwanger, DZ.
  31. blodnotvǫ̑rje, n. das Wahngebilde, Cig. (T.).
  32. blodovę̑rstvọ, n. der Irrglaube, C.
  33. bóbər, -bra, m. der Biber (castor fiber), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  34. bǫ̑bnar, -rja, m. der Trommelschläger.
  35. bǫ̑bnarica, f. die Rohrdommel (ardea stellaris), Cig., Erj. (Ž.).
  36. bobnáriti, -ȃrim, vb. impf. Trommelschläger sein, die Trommel schlagen, C.
  37. bobnı̑čar, -rja, m. der Paukenmacher, Cig.; — der Paukenschläger, Guts., Mur.
  38. bobnı̑čarica, f. die Paukenschlägerin, Vest.
  39. boborážənj, -žnja, m. die gemeine Kröte (bufo vulgaris), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  40. bobotȓžəc, -žca, m. der Bohnenhändler, C.
  41. bǫ̑breg, m. 1) nav. pl. bobregi (bobreki) die Niere, C.; — 2) der Fichten- oder Tannenzapfen, Valj. (Rad); — pogl. bubreg.
  42. bóbrov, ** adj. vom Biber, Cig., Jan.
  43. bobrovína, f. 1) der Biberbalg, Cig.; — 2) das Bibergeil, Jan., Erj. (Ž.).
  44. bodȃłčar, -rja, m. der Dolchmacher, Cig.
  45. bōdər, -dra, adj. heiter, munter, muthig, Jan., Šol., Cig. (T.); bodri možakarji so naglo razsodili, LjZv.; Rad gledam ti v valove bodre, Greg.; — iz rus.
  46. bodljár, -rja, m. der Stachelkäfer (mordella fasciata), Erj. (Z.).
  47. bódor, m. der Stich, Meg.
  48. bodrénje, n. die Aufmunterung, Cig. (T.); — prim. bodriti.
  49. bodrílọ, n. die Aufmunterung, Cig. (T.), Navr. (Spom.); — prim. bodriti.
  50. bodríti, -ím, vb. impf. ermuntern, nk.; osrčavati in b. koga, LjZv.; — iz rus.
  51. bogčarı̑ja, f. coll. die Armen, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. bogec.
  52. bogobǫ̑rəc, -rca, m. der Gotteskämpfer, Cig.; — stsl.
  53. bogomǫ́dər, -dra, adj. göttlich weise: bogomodri mladenič, Cv.
  54. bogomǫ́drost, f. die Gottweisheit, die Theosophie, V.-Cig.
  55. bogomòr, -mǫ́ra, m. der Gottesmord, ZgD.
  56. bogonerǫ́dən, -dna, adj. gottlos, M.; (boganer-) Dict.; bogonerodno živeti, Jsvkr.; — prim. 2. roditi.
  57. bogoobrázən, -zna, adj. als Gottes Ebenbild geschaffen: Ustvarjeni ded naš bogoobrazni, (Adam), Levst. (Zb. sp.).
  58. bogoprǫ́sən, -sna, adj. -sni dar, das Bittopfer, Cig., Burg.
  59. bogorǫ́dən, -dna, adj. fromm, gottselig, V.-Cig., Jan., Jsvkr.
  60. bogorodíca, f. die Gottesgebärerin, Jan., Vrt., kajk.- Valj. (Rad).
  61. bogorǫ̑dje, n. die Theogonie, Cig., Jan.
  62. bogorodníca, f. die Gottesgebärerin, Cig.
  63. bogorǫ́dnost, f. die Frömmigkeit, Cig.; šesti (dar sv. duha) je dar bogorodnosti, Schönl.; službe bogorodnosti, Kast. (N. c.); Jakobova b., Jsvkr.
  64. bogorǫ̑dstvọ, n. = bogorodje, Cig.
  65. bogorǫ́pən, -pna, adj. gottesrauberisch, Cv.
  66. bogoskrȗnəc, -nca, m. der Gotteslästerer, nk.
  67. bogoskrȗnstvọ, n. die Gotteslästerung, nk.
  68. bogosprávən, -vna, adj. Gott versöhnend: bogospravni dar, das Versöhnungsopfer, Cig., Burg.
  69. bogosprȃvnik, m. der Gottversöhner, Cig.
  70. bogosprijẹ̑m, m. der Willkomm (bogosprem, Mik. (V. Gr. II. 42.)).
  71. bogosprijẹ̑mati, -mljem, -mam, vb. impf. willkommen heißen, Cig., Jan.
  72. bogospriję́ti, * -prímem, vb. pf. willkommen heißen: b. koga, Cig., Jan.
  73. bogosprı̑mək, -mka, m. der Willkomm, Cig., Jan.
  74. bogovę̑rəc, -rca, m. = bogovernik, Jan.
  75. bogovę́rən, -rna, adj. deistisch, Cig.
  76. bogovę̑rje, n. der Gottesglaube, Cig. (T.).
  77. bogovę̑rnik, m. der Gottesgläubige, Cig.
  78. bogovę̑rstvọ, n. der Gottesglaube, der Deismus, Cig.
  79. bogozárnost, f. göttlicher Glanz, Levst. (Zb. sp.).
  80. bojár, -ára, m. der Bojare, Cig., Jan.; — rus.; prim. boljar.
  81. bojáriti, -ȃrim, vb. impf. = barvati, Mur., Jan., Kos.; — prim. boja.
  82. bojárski, adj. Bojaren-.
  83. bojtár, -rja, m. der Unterschafhirt, ogr.- C., Valj. (Rad); — iz magy.
  84. bokȃlar, -arja, m. der maßweise trinkt, M.
  85. bokára, f. ein bauchiges Gefäß, Mik.
  86. bolérič, m. der graue Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Štrek.
  87. bolerı̑čka, f. = bolerič, Štrek.
  88. boleštráti, -ȃm, vb. impf. = beleštrati, Dict.
  89. bołhobèr, -bę́ra, m. der Flohfänger (o raku), LjZv.
  90. boljár, m. der Aristokrat, Cig. (T.); der Optimat, Cig.; boljari, die Vornehmsten, Jan.; — prim. stsl. boljarъ.
  91. boljárski, adj. aristokratisch: boljarska vlada, die Aristokratie, Cig. (T.).
  92. boljȃrstvọ, n. die Aristokratie, die Aristokraten, Cig. (T.).
  93. bȏłničar, -arja, m. der Krankenwärter, Cig., DZ.
  94. bȏłničarica, f. die Krankenwärterin, Cig.
  95. bolvančár, -árja, m. der Götzendiener, M., C.
  96. bombardovȃnje, n. das Bombardement, Cig., Jan.
  97. bombardováti, -ȗjem, vb. impf. mit Bomben beschießen, bombardieren, Cig., Jan., nk.
  98. bombȃžar, -rja, m. der Baumwollenhändler, Cig.
  99. bọ̑mbrek, m., C., pogl. bobrek, bubreg.
  100. 1. bọ̑r, m. die Kiefer, die Waldföhre (pinus silvestris), Tuš. (R.); beli bor (p. halepensis), črni bor, die Schwarzföhre (p. laricio), Erj. (Rok.); gorski bor, die Krummholzkiefer (p. pumilio), Cig.; gladki bor, die Weymouthskiefer (p. strobus), Cig.

   4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA