Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (50.701-50.800)

  1. dı̑məc, -mca, m. 1) = dime, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); — der Braunschecke, Jan.; — 2) prvo žganje, ki priteče po cevi, BlKr., Ip.- Erj. (Torb.).
  2. dı̑mək, -mka, m. 1) = dime, Valj. (Rad); — 2) gorski duh rudarjev, Pjk. (Črt. 37.).
  3. díməljn, -ljna, adj. = dimeljski, Cig.
  4. díməljski, adj. Leisten-: dimeljsko vezilo, das Leistenband (am Körper), V.-Cig.
  5. dímən, -mna, adj. Rauch-: dimni curek, die Rauchsäule, Ravn.- Cig.; — rauchig; dimno je, es raucht.
  6. dı̑mica, f. der Höhenrauch, Polj.
  7. dímiti se, dı̑mim se, vb. impf. Rauch, Dunst von sich geben, rauchen, Mur., Cig., Jan.
  8. dı̑mka, f. 1) krava dimaste barve; — 2) neka hruška, C.
  9. dı̑mlja, f. = dima, LjZv.
  10. dimljáča, f. die Pestdrüse, die Pestbeule in der Schamgegend, Pohl., Mur., Cig., Jan., Mik.; — prim. dimlje.
  11. dı̑mlje, f. pl. die Leistengegend, die Schamgegend, Dict., Pohl., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Mik., Štrek.
  12. dı̑mljice, f. pl. dem. dimlje, Dict.
  13. dı̑mnast, adj. = dimast, Dict.
  14. dı̑mnat, adj. voll Rauch, rauchig; dimnata kuhinja; dimnata soparica, Jap. (Sv. p.).
  15. dı̑mnica, f. 1) ein rauchiges Wohnzimmer: na Pohorju imajo po nekod še sedaj dimnice: v veliki skupni sobi je kamen ali ognjišče, nad kojim se razprostira pokrov iz opeke, ki dim zajemlje in iz sobe odvaja, Pjk. (Črt. 222.); vsak za-se si postavljajo vrle hiše, kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dimnica dobra biti, Slom.; — 2) die Räucherkammer, die Selchkammer, Z., Nov., jvzhŠt.; — 3) das Rauchloch, V.-Cig.; — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  16. dı̑mnik, m. 1) der Rauchfang, der Schornstein; — 2) neka vinska trta, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
  17. dimnjáča, f. die Rauchstube, Danj.- Mik.
  18. dı̑mnjak, m. = dimnik 1), Habd., Guts., C., Valj. (Rad).
  19. dimovȃnje, n. das Rauchmachen, das Rauchen: tobakovo d., Jurč.
  20. dimovòd, -vǫ́da, m. das Rauchregister, der Rauchzug, Cig. (T.), DZ.
  21. dı̑mša, f. = dima, Cig., Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  22. dināmičən, -čna, adj. dynamisch, Cig. (T.), nk.
  23. dināmika, f. nauk o silah, die Dynamik, Cig. (T.); — prim. siloslovje.
  24. dinamīt, m. neka razstrelna tvarina, das Dynamit.
  25. dināst, m. vladar, der Dynast.
  26. dinastı̑ja, f. vladajoča rodovina, die Dynastie.
  27. dínja, f. die Zuckermelone (cucumis melo).
  28. dínjica, f. dem. dinja.
  29. dínjišče, n. das Melonenbeet, Cig.
  30. dipláš, m. 1) der Sackpfeifer, Valj. (Rad).
  31. dı̑plati, -am, vb. impf. na diple gosti, Cig., C., BlKr.
  32. dı̑ple, -pəl, f. pl. die Sackpfeife, der Dudelsack, Cig., Jan.; — iz gr. διπλου̃ς, dvojen, Mik. (Et.).
  33. diplōm, m. listina o podelitvi kakega dostojanstva, plemstva, itd., das Diplom.
  34. diplōma, f. = diplom, nk.
  35. diplomāt, m. der Diplomat.
  36. diplomatı̑ja, f. razmere mednarodnega občevanja in poslanstva, die Diplomatie.
  37. diplomātika, f. nauk o diplomatiji, die Diplomatik.
  38. diplomātski, adj. diplomatisch.
  39. diplōmən, -mna, adj. Diplom-: diplomni obrazec, das Diplomformular, DZ.
  40. disciplīna, f. ustrahovanje, die Disciplin.
  41. dīsk, m. der Discus, die Wurfscheibe, Cig.
  42. diskānt, m. der Discant, Cig.; — prim. sopran.
  43. diskōnt, m. die Vergütung bei sofortiger Zahlung einer später fälligen Summe, der Discont, Cel. (Ar.).
  44. diskōntən, -tna, adj. Disconto-, Cel. (Ar.).
  45. disputācija, f. učen prepir, die Disputation, Cig. (T.).
  46. distāncija, f. die Distanz, Cig. (T.); — prim. razdalja.
  47. dīstih, m. skupina dveh verzov, zlasti heksametra in pentametra, das Distichon, Cig. (T.).
  48. dı̑š, m. der Duft, Cig., Jan., ogr.- C.; roža ima nasladen diš, ogr.- Valj. (Rad).
  49. dišȃd, f. angenehme Gerüche, vzhŠt.- C.
  50. díšati, -ím, vb. impf. 1) einen Geruch von sich geben, riechen; lepo d.; d. po čem, nach etwas riechen; vino po sodu diši, der Wein hat einen Fassgeruch; dišeč, wohlriechend; — 2) schmecken, munden; nič mi ne diši (jesti), ich habe keinen Appetit; lačnemu tudi malo zabeljena jed diši, der Hunger ist die beste Würze, Cig.; — 3) = duhati, riechen: imaš nos, pa diši, Dol.; — imajo nos in ne diše, Dalm.; d. smrad peklenski, Jsvkr.
  51. dišȃva, f. der Wohlgeruch; — wohlriechender Stoff; — das Gewürz, Cig., Jan., M.; pl. dišave, Droguen, Cig.
  52. dišȃvən, -vna, adj. wohlriechend, aromatisch, Mur., Cig.
  53. dišavína, f. die Parfumerieware, Jan.
  54. díšȃvka, f. neko jabolko, Tolm.- Erj. (Torb.).
  55. dišȃvnica, f. das Riechfläschchen, C.; die Würzbüchse, Cig.
  56. dišę́čevina, f. der Riechstoff, Vrtov. (Vin.); das Gewürz, M.
  57. dišę́čica, f. eine wohlriechende Sache, C.
  58. dišę́čina, f. wohlriechende Ware, Gewürz, Jan., Škrinj.
  59. dišę̑čka, f. 1) neka vinska trta, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Vin.); — 2) neka hruška, C., Št., Dol.
  60. dišę́čnost, f. der Wohlgeruch, Škrinj.
  61. dı̑šək, -ška, m. 1) der Geruchsinn, Mur.; pes po dišku najde gospodarja, Vrtov.; — 2) der Nebengeruch; vino ima dišek, M.; — 3) der Beigeschmack, Cig.
  62. dı̑šən, -šna, adj. wohlriechend: dišno cvetje, ogr.- C.
  63. díti, díjem, vb. impf. 1) wehen, Mik., Erj. (Torb.); sapa dije, C.; — 2) duften: cvetice dijejo, M.; — 3) leise athmen, Jarn., Mur., Cig.
  64. dīvan, m. der Divan: 1) turški vladni svet; — 2) turški blazinjak.
  65. dívən, -vna, adj. wunderbar, wunderschön, Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl., hs.
  66. dividēnd, m. der Dividend, delski d., der Theildividend, Cel. (Ar.); — prim. deljenec.
  67. dividēnda, f. vsakoletni delež dobička pri delniškem podjetju pripadajoč vsaki delnici, die Dividende.
  68. divı̑n, m. das Wollkraut, der Himmelbrand (verbascum thapsus), C., Medv. (Rok.), Goriš., Št., Kor.- Erj. (Torb.).
  69. divízija, f. vojni oddelek, die Division, eine Heeresabtheilung, Cig.
  70. divjáča, f. 1) die Wilde, Mik.; — 2) der Holzapfel, Hal.- C.; — die Waldbirne, Z.; — 3) eine Art Beulengeschwulst an Gelenken, vzhŠt.- C.; — 4) = divjačina, Guts., nk.
  71. divjáčək, -čka, m. dem. divjak; der Wildfang, Zora.
  72. divjáčən, -čna, adj. scheu, erschreckt: ves d., Guts. (Res.).
  73. divjáčina, f. 1) ein wildes Thier, Dict.; huda d. je Jožefa razdrla, Dalm.; — coll. das Wild; d. prihaja na polje; — 2) das Wildfleisch, das Wildbret.
  74. divjáčiti, -ȃčim, vb. impf. wie ein Wilder sich benehmen, C., Z.; divjači sam črez sebe, er wüthet gegen sich selbst, Hip. (Orb.).
  75. divjáčnost, f. = divjaštvo, Mur., Cig.; ljudi divjačnost se uleže, Ravn.
  76. divjȃd, f. = divjačina, das Wild, Jan.
  77. divják, m. 1) der Wilde; med divjaki živeti; — ein wild sich geberdender Mensch, der Wildfang; — 2) wildes Thier, Cig.; das Wildschwein, wilder Eber, Habd.- Mik., Cig., C.; — mali d., die kleine Holz- oder Hohltaube (columba oenas), Cig.; — 3) der Windhafer, der Flughafer, Cig.; — 4) wilder Baumstock, auf den ein Edelreis gepfropft wird, der Wildling.
  78. divjáka, f. die Holzbirne, die Feldbirne, Cig., C.; divja črešnja, hruška, Rihenberk- Erj. (Torb.), Notr.; — neka trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  79. divjákinja, f. die Wilde.
  80. divjákovəc, -vca, m. die gemeine Gemswurz (doronicum pardalianches), Medv. (Rok.).
  81. divjálọ, n. furiöser Mensch, Cig.
  82. divjȃnje, n. das Toben, das Wüthen.
  83. dívjast, adj. menschenscheu, Svet. (Rok.).
  84. divjáški, adj. einem Wilden angemessen, wild, rohgesittet; po divjaško se vesti.
  85. divjȃštvọ, n. die Wildheit, die Rohheit; v stare čase je bilo žolnirjem dovoljeno vsako divjaštvo in hudodelstvo, LjZv.
  86. divjáti, -ȃm, vb. impf. toben, wüthen, rasen; wild herum rennen; krava divja po travniku.
  87. divjȃva, f. die Wildnis, C.
  88. divjȃvəc, -vca, m. der Wüther, der Raser, Cig.; wilder Mensch, Guts.
  89. divjȃvka, f. die Wütherin, die Furie, Cig.
  90. divjȃzən, -zni, f. 1) coll. wilde Thiere, ogr.- Mik.; poljska d., kajk.- Valj. (Rad); — das Wildbret, C.; — 2) = divjost, Jan., SlN.
  91. dívji, adj. wild; divja zver; divja jeza; divje gledati; ves divji je danes, er wüthet heute; divje meso, wildes (schwammiges) Feisch, Cig.; — divji ključ, der Dietrich, Jan.; divji ogenj, das durch Reiben zweier Hölzer entstandene Feuer, das Reibfeuer, Cig., M.
  92. divjíca, f. der zu üppige Wuchs des Getreides, der Lagerwuchs, V.-Cig.
  93. divjína, f. 1) das Wild, das Wildbret; — 2) die Wildnis, LjZv.
  94. divjı̑nəc, -nca, m. wilder Mensch (o ciganu), Jurč.
  95. divjọ̑st, f. die Wildheit.
  96. divjóta, f. die Wildnis, Mur., Cig.
  97. dı̑vnjak, m. der Thiergarten (?): Pustite ljubi oča me, Da v divnjak grem sprehajat se, Preš.; ( nam. divjinjak?).
  98. 1. díža, f., pogl. 2. deža.
  99. 2. díža, f. die weiche Bärenklau (acanthus mollis), Medv. (Rok.).
  100. díže, f. pl. die Menstruation, Pohl., Mik.; — prim. švab. "dieses" = Menstruation, C.

   50.201 50.301 50.401 50.501 50.601 50.701 50.801 50.901 51.001 51.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA