Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (50.501-50.600)

  1. dẹtę́šce, n. = detetce, Cig., Navr. (Spom.).
  2. dẹtę̑štvọ, n. die Kindheit, Dict., Jan.; od deteštva ("ditečtva"), Trub.
  3. dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.- Valj. (Rad).
  4. dẹtę́tčən, -čna, adj. Kinder-, Mur.; detetčni stan, die Kindheit, Bas.; detetčni dnevi, die Tage der Kindheit, ogr.- M.; od mojih detetčnih dni, Schönl.
  5. dẹ́ti, * I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf. thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.- Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf. legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden? Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden? Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Koborid- Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.
  6. dẹtìč, -íča, m. der Knabe, ogr.- C.; — der Bursche, der Jüngling, Habd., C., Mik.; der Lehrjunge, vzhŠt.; — tudi: dẹ́tič, Valj. (Rad).
  7. dẹtína, f. großes Kind: možje so v željah svojih detine, Levst. (Zb. sp.).
  8. dẹtı̑nji, * adj. kindlich, Jan., Cig. (T.); Kinder-: detinji vrt, der Kindergarten, Levst. (Nauk).
  9. dẹtı̑nski, adj. kindlich, Mur., Cig., Jan.; detinski um neizobraženega ljudstva, Levst. (Zb. sp.).
  10. dẹtı̑nstvọ, n. die Kindheit, das Kindesalter, Mur., Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad), nk.
  11. dẹtı̑ščnica, f. die Kinderbewahranstalt, Jan., ZgD.
  12. dẹ́tje, n. das Setzen; positio ( phil., — opp. negatio), Cig. (T.); detje pod obtožbo, die Versetzung in den Anklagestand, DZ.
  13. dẹ̑tka, f. die Docke, die Puppe, C.
  14. dę́tlast, adj. spechtartig, Cig.
  15. dẹtoljȗbəc, -bca, m. der Kinderfreund, Mur.; — tudi stsl.
  16. dẹtoústən, -stna, adj. detoustni jezik, die Kindersprache, Cig. (T.); detoustna beseda, Zv.; Čarobni res, a detoustni glasi, Levst. (Zb. sp.).
  17. dẹtovòd, -vǫ́da, m. = pedagog, SlN.
  18. dẹtovǫ̑dəc, -dca, m. = pedagog, Mur.
  19. dẹ́va, f. 1) die Jungfrau, ogr.- C., nk.; deva Marija (v središki prisegi pisani v prvi polovici 18. veka, Kres II. 523.); — 2) die Jungfrau (als Sternbild), Cig. (T.); — 3) morska deva, die Seemaid (halicore), Erj. (Z.).
  20. dẹ́vanje, n. das Legen, das Stellen.
  21. dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.- C.
  22. dẹveníca, f. die Wurst, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  23. devę̑t, num. neun; — prim. deset.
  24. devetdánski, adj. neuntägig, Cig., C.
  25. devę̑tdeset, num. neunzig.
  26. devę̑tdeseti, num. der neunzigste.
  27. devetdesetíca, f. die Zahl Neunzig.
  28. devę̑tdesetič, adv. neunzigstens, zum neunzigstenmal.
  29. devetdesetína, f. der neunzigste Theil, das Neunzigstel.
  30. devetdesetı̑nka, f. = devetdesetina.
  31. devę̑tdesetka, f. der Neunziger; die Zahl, das Zahlzeichen Neunzig.
  32. devetdesetlẹ́tən, -tna, adj. neunzigjährig.
  33. devetdesetlẹ̑tnik, ** m. der Neunziger, der Neunzigjährige, Cig.
  34. devę̑tę̑k, * -tka, m. die Pfingstrose (paeonia sp.), na Videži (v Istri)- Erj. (Torb.); — tudi: die Nieswurz (helleborus viridis), Kreplje na Krasu- Erj. (Torb.).
  35. devetfúntən, -tna, adj. neunpfündig, Cig.
  36. devę́ti, num. der neunte; deveta dežela, ein mythisches, fernes Land; Sliši se v deveto deželo, Npes.-K.; (Možili so me) Devetemu kralju V deveto deželo, Npes.-K.
  37. devetíca, f. der Neuner, die Neun.
  38. devę́tič, adv. neuntens, zum neuntenmal.
  39. devetíčən, -čna, adj. devetični preskus (izkus), die Neunerprobe ( math.), Cig. (T.).
  40. devetína, f. das Neuntel.
  41. devetı̑nka, f. = devetina, Cig.
  42. devę̑tka, f. der Neuner, die Neun, die Neunzahl, Mur., Cig., Jan., Štrek.
  43. devetkáč, m. der viel und unüberlegt spricht, Lašče- Levst. (M.).
  44. devetkálọ, n. = devetkač, Lašče- Levst. (M.).
  45. devę̑tkanje, n. neka pastirska igra, Erj. (Torb.), Let. 1879. 120., Dol.
  46. 1. devę̑tkati, * -am, vb. impf. *ein gewißes Kinderspiel spielen; prim. devetkanje.
  47. 2. devetkáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, Lašče- Levst. (M.); — prim. dvekati, dvečiti.
  48. devetkẹ̑la, f. die Schwätzerin, Lašče- Levst. (M.).
  49. devetlẹ́tən, -tna, adj. neunjährig.
  50. devetmẹ́sečən, -čna, adj. neunmonatlich.
  51. devetnájst, num. neunzehn.
  52. devetnájsti, num. der neunzehnte.
  53. devetnájstič, adv. zum neunzehntenmal, neunzehntens.
  54. devetnajstína, f. das Neunzehntel.
  55. devetnajstı̑nka, f. das Neunzehntel.
  56. devetnajstlẹ́tən, -tna, adj. neunzehnjährig.
  57. devetnájščica, f. die Zahl Neunzehn, der Neunzehner, Mur.
  58. devę̑tnica, f. die None (v brevirju), Cig., C.
  59. devetodeželjàn, -ána, m. prebivavec devete dežele, Zv., DSv.
  60. devetodnę́vən, -vna, adj. neuntägig, Cig.
  61. devetodȗšnik, m. = srakoper, der Neuntödter (lanius collurio), C., Z.
  62. devetogùb, -gúba, m. der Blättermagen (del govejega želodca), Cig., Erj. (Ž.), Polj.
  63. devetogȗbəc, -bca, m. = devetogub, C.
  64. devetogȗbnica, f. die Löserdürre (goveja bolezen), Cig., C.; d., najhujša živinska bolezen, Vrtov. (Km. k.).
  65. devetogȗbnik, m. = devetogub, M.
  66. devetokǫ́tən, -tna, adj. neuneckig, Cig.
  67. devetoǫ́gəłən, * -łna, adj. neuneckig, Cig.
  68. devetoǫ́gəłnik, * m. das Neuneck, Cig.
  69. devetovı̑žnik, m. die Singdrossel, Gor.
  70. devetozlǫ́žən, -žna, adj. neunsilbig, Cig., Jan.
  71. devetozòb, -zǫ́ba, adj. neunzähnig, neunzackig, Cig., Jan.
  72. devę̑tstọ, num. neunhundert; — prim. sto in nasl.
  73. devetstotína, f. das Neunhundertel.
  74. devetstǫ̑tni, num. der neunhundertste, Cig., Jan.
  75. devettẹ́dənski, adj. neunwöchentlich, Cig.
  76. devettisǫ́č, num. neuntausend; — prim. tisoč in nasl.
  77. devettisǫ́čni, num. der neuntausendste.
  78. dẹvíca, f. 1) die Jungfrau, das jungfräuliche Mädchen; d. Marija; — 2) divja d., das Springkraut (impatiens noli tangere), C.
  79. dẹvíčən, adj. Jungfer-; devična kožica, das Jungferhäutchen, C.; devični klošter, das Jungfrauenkloster, Jsvkr.; jungfräulich: devično truplo, Kast.; božja devična mati, Guts. (Res.); — pogl. deviški.
  80. devičeváti, -ȗjem, vb. impf. Jungfrau sein, ledig sein, Cig., C.
  81. dẹvíčica, f. dem. devica, 1) das Jüngferchen; — 2) die pfirsichblättrige Glockenblume (campanula persicifolia), M.
  82. dẹvíčina, f. 1) lediges Frauenzimmer, C.; — 2) neka vinska trta, C., Brežice- Erj. (Torb.); weißer Räuschling, Trumm.
  83. dẹvı̑čji, adj. = deviški, Mur., Trst. (Let.).
  84. dẹvı̑čnica, f. 1) die noch unbefruchtete Bienenkönigin, Cig., Valj. (Rad); — 2) die Jungferbirne, Cig.; — 3) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  85. dẹvı̑čnik, m. 1) der Jungfernschwarm, Cig., C., Gol.; — 2) der Jungfernapfel, Cig.
  86. dẹvı̑čnjak, m. = dever 2), Jarn.
  87. dẹvı̑nstvọ, n. = devíštvo, ogr.- C.
  88. dẹvı̑ški, adj. Jungfrauen-, jungfräulich; d. venec, der Jungfernkranz; d. stan, der Jungfernstand.
  89. dẹvı̑štvọ, n. die Jungfrauschaft, der Jungfernstand; v devištvu umreti, als Jungfrau sterben, Cig.
  90. dẹ̑vji, adj. = deviški: devjega tela rožica, ogr.- C.
  91. dẹ̑vka, f. das Mädchen, C.; dečki in devke, ogr.- Valj. (Rad).
  92. dẹvojáški, adj. = deviški, (devojački) ogr.- C.
  93. dẹvojȃštvọ, n. = devištvo, C., kajk.- Valj. (Rad).
  94. dẹvǫ̑jčica, f. dem. devojka; das Mädchen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  95. dẹvǫ̑jčina, f. = devojka, SlN.
  96. dẹvǫ̑jka, f. das Mädchen, Alas., GBrda; tudi: dẹ́vojka, ogr.- Valj. (Rad).
  97. devōnski, adj. devonska tvorba ( geol.), devonische Formation, Cig. (T.).
  98. dẹ̑vstvọ, n. = devištvo, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  99. dę́vžnjak, m. = žep v obleki, Savinska dol.
  100. də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — ( gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).

   50.001 50.101 50.201 50.301 50.401 50.501 50.601 50.701 50.801 50.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA