Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (50.401-50.500)

  1. dẹ́łski, adj. Theil-: d. produkt, das Theilproduct, Cel. (Ar.).
  2. dẹ́łščina, f. 1) der Erbantheil, Jarn., Cig., Jan.; nebeška d., Guts. (Res.); — 2) die Aussteuer, Mur., Cig.
  3. dēlta, f. das Delta ( geogr.), Cig. (T.).
  4. dēltast, adj. deltaförmig, Cig. (T.).
  5. deltoīd, m. das Deltoid, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  6. deltovína, f. das Deltaland, Šol.
  7. dẹlujǫ́čən, -čna, adj. wirksam, Let.- C.
  8. demagōg, m. der Demagog.
  9. dēmant, m. der Demant, der Diamant.
  10. dēmantən, -tna, adj. Diamant-, Jan.
  11. dēmantov, adj. Diamant-, Cig., Jan.
  12. dēmantovəc, -vca, m. der Diamantspat, Erj. (Min.).
  13. dę̑n, m., nam. dan, vzhŠt., ogr.
  14. denȃdnoma, adv. dan na dan, tagtäglich, C.
  15. dəncè, n. dem. dno, Valj. (Rad); — der Deckel, C.
  16. dənə̀c, -ncà, m. = danka, C.
  17. dənə̀k, -nkà, m. = danka, V.-Cig., C.
  18. dənə̀s, adv. = danes, heute, Jan., C., nk.; prim. Škrab. (Cv. IX. 4.), (pri starih pisateljih: "danas", t. j. dənəs).
  19. dənə̀ska, adv. = denes, ogr.- C.
  20. denešnji, adj., C., pogl. današnji.
  21. denẹ́ti, -ím, vb. impf. = daniti se, Danj.- Mik.
  22. 1. denka, f., Cig., pogl. danka.
  23. 2. dę̑nka, f. der Vormittag: v denko, vormittags, vzhŠt.- C.
  24. dę́nta, f. = detelja (trifolium), (Brici izgovarjajo "danta"), GBrda- Erj. (Torb.).
  25. dentāl, m. zobni soglasnik, der Zahnlaut, der Dental, Jan.
  26. dentāləc, -lca, m. = dental, Trst. (Let.).
  27. dę́ntelj, f. = denta, na Kanalskem- Erj. (Torb.).
  28. dę́pala, f. unterirdische Quelle, Kr.- Valj. (Rad); — prim. depla.
  29. dę̑pla, f. die Höhle, Mik.; — prim. duplo.
  30. dę̑plọ, n. = depla, Mik.
  31. desəlj, -slja, m. da bi te deselj odnesel! Poh.- Trst. ( Glas., 1859. II. 114.).
  32. dę́sən, -sna, adj. recht, rechts befindlich: desna roka, die rechte Hand; desna stran, die rechte Seite; desni konj, das rechts gehende Pferd; na desno, rechts (na vprašanje: kam? in kje?) Cig.; — na desni, auf der rechten Seite.
  33. desę̑t, num. zehn; deset goldinarjev, zehn Gulden; desetim goldinarjem pridejati še goldinar; ob desetih, um zehn Uhr; po desetih, nach zehn Uhr; pred desetimi (desetẹ́mi), vor zehn Uhr.
  34. deseták, m. 1) der Zehner: die Zehnermünze = desetica, Trub.- M.; — nav. die Zehngulden-Banknote; — 2) desetaki, ein Collegium von zehn Männern, desetak, einer von diesem Collegium, der Decemvir, Mur., Jarn., V.-Cig.; pogl. deseternik.
  35. desetdnę́vən, -vna, adj. zehntägig, Cig.
  36. desę̑tək, -tka, m. 1) das Zehntel: Pod Goro ne najdete niti desetka tistega ponočevanja, LjZv.; na desetek (= na deseto) vino toči, er schenkt den Wein gegen Zehnteleinlass aus, BlKr., M.; — = desetina, der Zehent, Jurč. (Tug.); = deseti denar (penez), einst die Abgabe bei Veräußerung eines bäuerlichen Grundstückes, das Laudemium, C., Z.; — die Percentualgebür, Št.; — 2) die Dekade, Cig. (T.); v dveh desetkih let, črez nekoliko desetkov let, LjZv.
  37. desę́tən, -tna, adj. 1) dekadisch: desetna sestava, die Dekadik, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) Decimal-, Cig.; — 3) zehentbar, V.-Cig.
  38. desę́ti, num. ord. der zehnte; d. brat, deseta sestra; prim. brat; d. denar, das Laudemium, Cig.; v deseto, zum zehntenmal, Cig., jvzhŠt.; — na deseto vino točiti, = na desetek, BlKr.- M.
  39. desetíca, f. 1) die Zehn, der Zehner, Cig., Cel. (Ar.); — 2) der Zehner, das Zehnkreuzerstück.
  40. desę́tič, adv. zum zehntenmal, zehntens.
  41. desetìč, * -íča, m. das Zehentstück, Z.; die Zehentgarbe, C.
  42. desetíčən, -čna, adj., Cig., Jan.; pogl. desetinski, decimalen.
  43. desetína, f. 1) der zehnte Theil, das Zehntel, Cig. (T.); — 2) der Zehent; žitna d., der Getreidezehent, vinska d., der Weinzehent; gorska d., die Bergfrohne, Levst. (Nauk); — desetino jemati, pobirati, den Zehent nehmen, einsammeln; — 3) v desetino iti = po svetu iti (o desetem bratu, deseti sestri): Kaj ( n. kar) je le desetega, Vse mora v desetino iti, Npes.-Vraz.
  44. desetı̑nəc, -nca, m. 1) der Zehenthold, Cig.; — 2) das Blutzehentstück, Z.; das Zehentlamm, C.
  45. desetíniti, -ı̑nim, vb. impf. den Zehent nehmen, einheben, Guts., Mur., Cig.; d. kaj, von einer Sache den Zehent nehmen: gorje vam, kteri desetinite meto, rutico in vso vrtnino, Jap. (Sv. p.).
  46. desetı̑njak, m. der Zehenteinnehmer, der Zehentsammler, Guts., Mur., C., Danj. (Posv. p.).
  47. desetínjenje, n. das Einsammeln des Zehents, Danj.- Valj. (Rad).
  48. desetı̑nka, f. 1) das Zehntel, Mur., Cig., nk.; — 2) die Decimale, C., UčT., Cel. (Ar.); — 3) mokra mera za 10 bokalov, C.
  49. desetínovati, -ujem, vb. impf. = desetiniti, C.; desetinujete metico in koper, ogr.- Valj. (Rad).
  50. desetı̑nski, adj. 1) Zehent-, zehentbar, Mur., Cig.; desetinska njiva, der Zehentacker, Cig.; desetinska pravica, die Zehentberechtigung, Guts., Cig., Jan.; — 2) Decimal-, C.; desetinsko mesto, die Decimalstelle, desetinska pika, der Decimalpunkt, desetinski ulomek, der Decimalbruch, Cig. (T.); — 3) dekadisch: po desetinskem redu, nach dem dekadischen System, DZ.
  51. desetı̑nstvọ, n. das Zehentwesen, Z.
  52. desetı̑nščak, m. der Zehentwein, C.
  53. desę́titi, desę̑tim, vb. impf. den Zehent absondern, den Zehent nehmen, verzehenten, Dict., Guts., Cig., Krelj, Trub., Svet. (Rok.); desetite meto in koper, Dalm.
  54. desę̑tka, f. 1) die Zehn (das Zahlzeichen für zehn), Cig., Jan., Štrek.; — 2) eine Zahl von zehn Personen oder Sachen: d. junakov, Habd.; d. malih zrn, kajk.- Valj. (Rad); ves rožni venec je razdeljen v desetke češenamarij, Cv.; — 3) das Zehnkreuzerstück, Savinska dol.
  55. desetlẹ́tən, -tna, adj. zehnjährig.
  56. desetlẹ̑tje, n. das Jahrzehent, Cig., Jan., nk.
  57. desetmẹ́sečən, -čna, adj. zehnmonatlich, Z.
  58. desę̑tnica, * f. 1) die zehntgeborene Tochter, Npes.-K.; prim. deseti brat; — 2) = deseterka, die Dekade, Cig.
  59. desę̑tnik, * m. 1) = deseti brat, Lašče- Levst. (Rok.), Bes.; — 2) der Corporal, Cig., Jan., DZ.; decurio, Habd.; — 3) der Zehenter, Dict., Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — der Zehentherr, Rec.
  60. desę̑tnjak, m. = desetnik 1), Nov.
  61. desetodstǫ́tən, -tna, adj. zehnprocentig, Levst. (Cest.), nk.
  62. desetolẹ̑tje, n. = desetletje, Levst. (Pril.).
  63. desetonǫ̑žəc, -žca, m. = deseteronožec, Erj. (Ž.).
  64. desetováti, -ȗjem, vb. impf. = desetiti, Guts.
  65. desettísočica, * f. der Zehntausender, Cel. (Ar.).
  66. dəskà, -è, f. das Brett; koliba iz desak, eine Bretterbude; — das Pflugbrett, Cig., Vrt.; — die Tafel, Cig. (T.); risalna d., das Reißbrett, Jan.; dȇska Št.
  67. dȇskast, adj. 1) aus Brettern gemacht, Mur., Št.; — 2) brettartig, C.
  68. dəskàt, -áta, adj. brettern, Cig., Jan.
  69. dəskáti, -ȃm, vb. impf. mit Brettern ( Schindeln, [ V.]) bedecken, Cig.
  70. dȇskica, f., Mur., Let., Št., nam. deščica.
  71. desnáča, f. die rechts Befindliche, C.
  72. desnák, m. der rechts Befindliche, C.
  73. desne, gen. desən, f. pl., Mik., pogl. dlasna, dlesna.
  74. desníca, f. 1) die rechte Hand; na desnici sedeti, zur Rechten sitzen, Cig.; — 2) die rechte Seite des Parlamentes, die Rechte, nk.
  75. desničína, f. was rechts ist, C.
  76. despōt, m. willkürlich schaltender Machthaber, der Despot.
  77. despotīzəm, -zma, m. der Despotismus.
  78. despōtski, adj. despotisch.
  79. destilácija, f. die Destillation (chem), Cig. (T.).
  80. destilováti, -ȗjem, vb. impf. destillieren, Žnid.
  81. də̀šč, m., ogr.- C., Kres, pogl. dež.
  82. dəščę̑n, adj. Bretter-: deščena streha, Dalm.; deščeni uli, Levst. (Beč.).
  83. dəščíca, f. dem. deska; das Brettchen; — das Täfelchen, DZ.
  84. dəščı̑čka, f. dem. deščica; das Brettchen, ogr.- Valj. (Rad).
  85. dəščníca, f. kleine Handhacke, C.
  86. dẹ́te, -ę́ta, n. kleines Kind, der Säugling; — gen. tudi: dẹ́teta, Kr.- Valj. (Rad).
  87. dète, interj. (izražuje začujenje): dete, kako si lep! wie bist du schön! jvzhŠt.; dete treni! Vrt.; dete šentaj! Sapperment! dete končaj! potz tausend! Cig.; dete hentaj! LjZv.; — menda nam. da te; prim. da.
  88. dẹtę́ce, n., pogl. detetce.
  89. dẹtę́čən, -čna, adj., pogl. detetčen.
  90. dẹtę̑čjak, m. die Gebärmutter, C.
  91. dẹtę́čji, adj. Kindes-, Kinder-, Jan., C.; od svojih detečjih dni, V.-Cig., C.; detečje veselje, Navr. (Let.).
  92. dẹ̑tək, -tka, m., Levst. (Zb. sp.), pogl. detetce.
  93. dẹ́təł, -tla, m. der Buntspecht, Mik.; detli, Erj. (Ž.), ogr.- Valj. (Rad).
  94. dẹ́telj, m. = detel, C. ( Vest.).
  95. dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
  96. dę́teljən, * -ljna, adj. Klee-: deteljno seme, der Kleesame.
  97. dę́teljica, * f. dem. detelja; junger Klee, M.; das Kleeblatt, Mur.; zajčja a. kisla d., der Hasen- oder Sauerklee (oxalis acetosella), Cig., Tuš. (R.).
  98. dę́teljičən, -čna, adj. Klee-, Mur.
  99. dę́teljina, f. der Klee, Cig., Jan.
  100. dę́teljišče, n. der Acker, worauf Klee gebaut war.

   49.901 50.001 50.101 50.201 50.301 50.401 50.501 50.601 50.701 50.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA