Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (50.101-50.200)

  1. danováti, -ȗjem, vb. impf. den Tag zubringen, C.
  2. dánsi, adv., Jan., M., pogl. danes.
  3. dȃp, m., Cig., pogl. dab.
  4. dàsi, dasirávno, conj., pogl. da 6).
  5. dáska, f. die Steinplatte, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. deska.
  6. dáskast, adj. plattenförmig: d. kamen, ein Gestein mit plattenförmiger Structur, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
  7. dátəl, -tla, m. die Dattel, Jan.
  8. dátelj, -telja, (-teljna), m. die Dattel, Cig., Tuš. (R.).
  9. dáteljev, adj. Dattel-; ( nav. dateljnov, Cig.; dateljnova palma, die Dattelpalme, Tuš. [R.]).
  10. dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! ( prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.
  11. datováti, -ȗjem, vb. pf. et impf. datieren, nk.
  12. dávanje, n. = dajanje, vzhŠt., ogr.
  13. dávati, -vam, -vljem, vb. impf. = dajati, Mur., vzhŠt., ogr.
  14. dávčən, -čna, adj. Steuer-; davčni urad, das Steueramt, davčna občina, die Steuergemeinde, Levst. (Nauk), nk.
  15. dávẹ, adv. 1) = davi, Alas., C., Mik.; — 2) letzthin, neulich, C.
  16. dávəc, -vca, m. der Geber, Jan., C., ZgD.; — stsl.
  17. dávej, adv. = davi, Jan.
  18. dávək, -vka, m. die Steuer; davke plačevati, Steuern zahlen; davki prve, druge roke = pravi, nepravi = direktni, indirektni davki, Levst. (Nauk); = neposredni, posredni davki, Nov.; dedinski d., die Erbsteuer, DZ.; obrtni d., die Gewerbesteuer, DZ.; poprečni d., das Steuerpauschale, DZ.; pridobitni d., die Erwerbsteuer, Nov.; davku podvržen biti, der Besteuerung unterliegen, Cig.; — der Tribut, Cig., Jan., C.
  19. dávən, -vna, adj. längstvergangen, Cig., Jan., nk.; v davnih časih, C.; iz davna = zdavnaj, Trub.- Mik.; = iz davnega, Hal., C.
  20. dávẹšnji, adj. 1) = davišnji, Mur., C., BlKr.; davešnja noč, vergangene Nacht, C.
  21. dávi, adv. heute früh.
  22. davíca, * f. die häutige Bräune (angina), Mur., Cig., Jan., C., nk.; tudi: die Diphteritis, nk.
  23. dávinji, adj. = davišnji: davinje mleko, Krn, Lašče- Erj. (Torb.).
  24. dávišnji, adj. von heute früh: davišnje mleko, Cig., Jan., M., Št.; od davišnjega jutra, von heute früh, Mik.
  25. dáviti, -im, vb. impf. würgen; kašelj me davi; — d. se, sich würgen; pes se davi s kostjo, der Hund sucht das Bein zu verschlingen.
  26. davı̑vəc, -vca, m. der Würger, Valj. (Rad).
  27. dȃvka, f. die medicinische Dosis, ogr.- C.
  28. davkovȃnje, n. die Steuerleistung, Cig. (T.).
  29. davkováti, -ȗjem, vb. impf. mit dem Steuernzahlen zu thun haben, Z.
  30. dávkovəc, -vca, m. der Steuerträger, der Steuerpflichtige, Cig. (T.), DZ.
  31. dávkovən, -vna, adj. = davčen: davkovni uradi, DZ.
  32. dávkovski, adj. = davčen, DZ.
  33. dávkovstvọ, n. das Steuerwesen, das Steuersystem, Cig. (T.), DZ.
  34. dávljenje, n. das Würgen.
  35. dávnaj, adv. od davnaj, Cig., pogl. oddavnaj.
  36. davnína, f. das graue Alterthum, Cig. (T.).
  37. dávnji, adj. 1) = davišnji, C.; davnje mleko, Gor.; — 2) = daven: od davnja = zdavnaj, Habd.- Mik.; z davnja, ogr.- M.
  38. dávnọ, adv. längst, Mur., Cig., Jan., nk.; že davno je tega, es ist schon lange her, ni še davno tega, es ist noch nicht lange her, Cig.
  39. davnopìs, -písa, m. die Palaeographie, Navr. (Kop. sp.).
  40. dávnost, f. die längstverflossene Zeit, die graue Vorzeit, Cig., M.
  41. davnovẹ́kost, f. = davnost, SlN., Zora.
  42. dávščina, f. die Abgabe, Jan., Cig. (T.); javna davščina, DZ.; po davščine (Giebigkeiten) so hodili grajski župani in pisarji, LjZv.
  43. débeł, * debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.) *; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.
  44. debeláč, m. der Dickleibige, Cig.
  45. debeláča, f. = koruza, Cig., Jan., C., Dol., BlKr., vzhŠt.; po hrvaškem vzgledu so začeli Dolenjci že pred mnogimi desetletji sejati debelozrnato koruzo, ki se zove debelača ("debeljača"), Slovan, I. 166.
  46. debeláčev, adj. = koruzen: d. kruh, Levst. (Zb. sp.).
  47. debelȃčnica, f. = koruznica, M.
  48. dę́bəłce, n. dem. deblo.
  49. debę̑łəc, -łca, 1) dicker Mensch, Cig.; — der Mastochs, Polj.; — 2) eine Art dicke Kastanie, C.; — der Pfundapfel, Nov.- C.; — eine Art dicke Möhre, C.
  50. debelẹ́ti, -ím, vb. impf. dick werden; korenje debeli.
  51. debelíca, f. 1) o debelem sadju: neka črešnja, Rihenberk- Erj. (Torb.); neka smokva, Slap pri Ipavi- Erj. (Torb.); neka sliva, C.; — 2) = debela zemlja, ( opp. tenčica) Krn- Erj. (Torb.).
  52. debelíka, f. neko jabolko, na Slapu, v Brkinih- Erj. (Torb.).
  53. debelína, f. 1) die Dicke, koliko ima drevo debeline? Svet. (Rok.); lečna d., die Dicke der Linse, Žnid.; d. podpornega zida, Levst. (Cest.); die Mächtigkeit ( min.), Cig. (T.); — 2) etwas Dickes: dicke Holzstämme, Bes.; mi moramo pobirati slabe vrhove in brstino, graščakova pa je debelina, Jurč.; — grobe Leinwand, Nov.- C.
  54. debelı̑nka, f. die Dickpfirsich, C.
  55. debelíti, -ím, vb. impf. 1) dick machen, feist machen, mästen; d. se, dick werden: živina se debeli, wird fett, feist; — 2) ( math.) Einheiten einer niedereren Benennung auf Einheiten höherer Benennung bringen, reducieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — naglaša se tudi: debę́liti, Polj.
  56. debeljáča, f., pogl. debelača.
  57. debelják, m. dicker Mensch, der Fettwanst, Cig., M., C., Trub., Dalm.; velikašem, debeljakom se povsod dobro godi, Zv.
  58. debeljȃnka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  59. debeljȃva, f. = debelina, C.
  60. debeljénje, n. 1) das Mästen, Cig.; — 2) das Reducieren, Cel. (Ar.).
  61. debę̑łka, f. 1) dickes, fettes Weib, Z.; — die Mastkuh, Polj.; — 2) neka hruška, Šebrelje- Erj. (Torb.); — 3) = debelača, Navr. (Let.).
  62. debę̑łkast, adj. etwas dick, dicklich; — gröblich, Cig.; debelkasto stolčen, gröblich gestampft, Pohl. (Km.).
  63. dę́bəłn, -łna, adj. Schaft-, Stamm-, Cig.
  64. debę̑łnica, f. = pustna nedelja, Tolm.- Erj. (Torb.).
  65. debelǫ̑ča, f. = debelost, C.
  66. debeloglàv, -gláva, adj. dickköpfig, Jarn., Mur., Jan.
  67. debeloglȃvəc, -vca, m. der Dickkopf, Cig., Jan.; kalin d., Preš.
  68. debeloglȃvka, f. 1) die Großköpfige, Cig.; — 2) der Großkopf, der Schwammspinner (liparis dispar), Nov.; — die Raupe des Großkopfes, C.; — 3) mravlja debeloglavka, die großköpfige Zug- oder Visitenameise (atta cephalotes), Erj. (Ž.).
  69. debeloglèd, -glę́da, adj. großäugig, Zora.
  70. debelokljùn, -kljúna, m., pl. debelokljuni, die Dickschnäbel, die Kegelschnäbler, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  71. debelokljúnast, adj. dickschnäbelig, Cig.
  72. debelokǫ́stən, -tna, adj. dickknochig, Mur., Cig., Jan.
  73. debelokǫ́stnost, f. die Dickbeinigkeit, Mur.
  74. debelokǫ̑žəc, -žca, m. der Dickhäuter ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  75. debelokǫ́žən, -žna, adj. dickhäutig, Cig., Jan.
  76. debelolíčən, -čna, adj. dickwangig, bausbäckig.
  77. debelolı̑čnica, f. die Dickwangige, M.
  78. debelolı̑čnik, m. der Dickwangige, der Bausback, Cig., M.
  79. debelolı̑stnica, f. die Fettpflanze, pl. -ce (crassulaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  80. debelonítən, -tna, adj. grobfädig, Cig.
  81. debelonòg, -nǫ́ga, adj. dickfüßig, Jan.
  82. debelonòs, -nǫ́sa, adj. dicknasig, Jan.
  83. debeloòk, -ǫ́ka, adj. großäugig, ochsenäugig, Cig., Jan., Bes.
  84. debelọ̑st, f. die Dicke; d. in dolgost izmeriti; — die Dickheit; — die Feistigkeit, die Dickleibigkeit; — die grobe Beschaffenheit, die Gröbe, Cig., Jan.
  85. debelóta, f. = debelost, Cig.
  86. debelótən, -tna, adj. die Dicke betreffend, V.-Cig.
  87. debeloùh, -úha, adj. kdor ima debela ušesa: d. poslušavec, begriffstütziger Hörer, SlN.
  88. debelovẹ́jnat, adj. dickästig, Cig.
  89. debelovółnat, adj. grobwollig, Cig.
  90. debeložíłnat, adj. großäderig, Cig.
  91. debelúh, m. feiste Person, der Dickwanst.
  92. debelȗn, m. = debeluh, C.
  93. debelȗnəc, -nca, m. dem. debelun, C.; n. pr. debel otrok, vzhŠt.
  94. debelúša, f. dickleibiges Weib, Z.
  95. debelúšən, -šna, adj. dickleibig, SlN.- C.
  96. dę́blast, adj. dickstämmig, Cig.
  97. deblàt, -áta, adj. = deblast, C.
  98. dę́blọ, n. 1) der Baumstamm; — d. stebra, der Schaft einer Säule, Cig. (T.); — on del suhe zemlje, v katerega se morje ne zajeda in ga nikakor ne razkosava, der Stamm, der Rumpf ( geogr.), Jes.; — der Wortstamm ( gramm.), Cig. (T.); — 2) = steblo, C.; govori se tudi manj pravilno: déblọ; prim. Cv. X. 6.
  99. déca, dẹcȇ, f. coll. die Kinder, vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); drobna d., der Tag der unschuldigen Kinder, vzhŠt., ogr.- C.; dẹ́ca, Mur.; — prim. stsl. dêtьca.
  100. decimālən, -lna, adj. Decimal-, Cig. (T.); decimalno število, Cel. (Ar.).

   49.601 49.701 49.801 49.901 50.001 50.101 50.201 50.301 50.401 50.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA