Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
r (49.997-50.096)
-
čvenkáti, -ȃm, vb. impf. = čvekati, Z., C.
-
čvę́žən, -žna, m. = čivežen, Gor.
-
čvı̑č, m. 1. das Gewinsel, Z.; = krik, Gor.- DSv.; — 2) etwas Saures, bes. ein saures Getränk, SlGor.; — pogl. cvič.
-
čvı̑čək, m. ein saurer Wein, Cig., Kr.; — pogl. cviček.
-
1. dà, I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da ( nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo ( nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); ( prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.- Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.- Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.- Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
-
2. dà, interj. (za imperativom) doch, denn: beži da! pojdi da! delaj da! vzhŠt., ogr.- C.; Prekrižaj da mati dete, Npes.-Vraz; — prim. daj (pod: dati) in dej (pod: deti), der.
-
dȃb, m. = vdab, vdeb, Dict.; smrdi ko dab, jvzhŠt.
-
dàc, dáca, m. die Abgabe, die Accise, die Verzehrungssteuer; colnarji so Rimljanov cole in dace kupovali, Dalm.; — prim. nem. der Tatz, it. dazio.
-
dácija, f. die Abgabe, die Steuer, Guts., Jarn., Cig.; cesarju dacijo dajati, Schönl., Jap. (Prid.); Zdaj dacijo plačuje, Zdaj delavce ima, Npes.-K.; — der Zoll, Štrek.; — prim. dac.
-
dáča, f. die Abgabe, die Steuer, Habd., Mur., Cig., Jan., Mik.; der Zoll, Habd., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
-
dáčən, -čna, adj. Steuer-, Cig., Jan.
-
dáčevnik, m. = dačnik, SlN.
-
dȃčnik, m. der Steuereinnehmer, C.
-
dahlína, f., Cig.; pogl. dehlina.
-
dáhniti, -nem, vb. pf., pogl. dehniti.
-
dahovína, f. v pravljicah: kača od človeške matere rojena, Kras- Kres V. 212.
-
dajáč, m. der Geber, Cig.
-
dajáłən, -łna, adj. dajalni sklon, padež, der Dativ, Cig.
-
dajȃłnik, m. der Dativ, Levst. (Sl. Spr.).
-
dajȃnje, n. das Geben; drugo d., sonstige Abgaben, Levst. (Pril.); die Verleihung, die Ertheilung, Cig.
-
dajȃtəv, -tve, f. das Geben, Jan.; dajatve in oprave, Leistungen, DZ.; — die Giebigkeit, Nov.- C., ZgD.
-
dajáti, dájem, (dajèm), dájam, vb. impf. zu geben pflegen, geben; d. in opravljati, leisten, DZ.; v Boga ime d., Almosen geben; hvalo d. komu, jemanden lobpreisen; Boga dajati komu, grüßen, Npes.-Vraz; — anbieten; dajal sem mu denar, pa ga ni hotel vzeti; sto goldinarjev je že dajal za kravo; — zuschreiben: ne store tudi cestovinarji tega, ki jim toliko trdo srce dajate? Ravn.; — kriv, dolžan se dajem, ich bekenne ("gebe") mich schuldig: tatvine se dolžan daje, Boh.; — d. se, mit einander streiten, zanken: hudo sta se dajala.
-
dajȃtva, f. = dajatev, DZ.
-
dajȃva, f. = dajatev, C.
-
dajȃvəc, -vca, m. der Geber.
-
dajȃvka, f. die Geberin.
-
dȃjba, f. das Geben: pohlevna dajba, Ravn.; — die Gabe, Mur.
-
dàkle, conj. = torej, tedaj, Cig., nk.; — hs.
-
dāktil, m. der Daktylus (stopa ‐˘˘).
-
dāktilski, adj. daktylisch; ( nav. daktīlski).
-
dalanji, adj. = dalečnji, Mik.
-
dáleč, adv. weit, ferne; d. biti, d. iti, na d. skakati, Telov.; od daleč, von fern, aus der Ferne: od daleč koga spoznati; = iz daleč, Levst. (Zb. sp.); (iz daleča, Levst. [ LjZv.]); d. se motiš, du irrst sehr, Dol.
-
dalečȃva, f. = dalja, M., C., Vod. (Izb. sp.).
-
dálečən, -čna, adj. = dalečnji, C., Danj. (Posv. p.); dalę́čen človek, jvzhŠt.
-
dalečína, f. = dalja, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
-
dálečnji, adj. entfernt, Rez.- Baud.; d. pot, weiter Weg, weite Reise, dalečnji ljudje, Leute von ferneher, C., Z.; človek iz dalečnjega, C.
-
dálek, adj. weit, fern, Jan., C., Zora, LjZv.; — adv. daleko = daleč, Mur., Jan., Zora; — ("dalki", C.; "dalko", C., kajk.- Vest.).
-
dalekǫ̑ča, f. = dalja, Habd.- Mik.
-
dalekoglèd, -glę́da, m. = daljnogled, Jan., C.
-
dalekopìs, -písa, m. = daljnopis, Cig., Jan., C.
-
dalekovídən, -dna, adj. fernsichtig, Jan., Sen. (Fiz.).
-
dalekovídnost, f. die Fernsichtigkeit, Erj. (Som.).
-
dálešnji, adj. = dalečnji, Mik.; dalešnji poti, SlN.
-
dàlj, adv., Cig., Jan.; pogl. dalje.
-
dálja, f. 1) die weite Entfernung; die Weite, die Ferne; na daljo poslati, Pohl. (Km.); turen se vidi na vso daljo, Ravn.; na dalje zvoniti = vabiti, mit der Glocke zum Gottesdienste vorladen, SlGor.- C.; — die Entfernung, Cig. (T.); die Strecke: tako daljo iti, Lašče- Levst. (Rok.), vsa v skrbi gresta v Jeruzalem celo daljo nazaj, Ravn.; ne hodi tako veliko daljo, Jurč.; — 2) o času: na daljo, in die Länge, Cig.
-
daljȃva, f. die weite Entfernung, to še ni nikakršna daljava, das ist noch keine bedeutende Entfernung; die Ferne: v daljavi se vse manjše vidi; — die Entfernung, Cig. (T.).
-
dȃlje, adv. compar. ad daleč; 1) weiter; dalje stanujem, dalje imam v cerkev, dalje vržem kamen, nego ti; — 2) weiter, fort; in tako dalje ( i. t. d., itd.), und so weiter; — 3) o času: länger; čim dalje, tem bolje, je länger, desto besser; d. časa ( compar. ad: dolgo časa): že dalje časa ga ni bilo videti, er war schon längere Zeit nicht zu sehen.
-
dȃljej, adv. = dalje, Cig., Dol.- Levst. (M.).
-
dáljən, -ljna, adj. weit, fern; iz daljnih dežel, Dalm.; v njeno poštenje je veroval tudi v spominu na njo iz daljnega, Jurč.; daljna pot, jvzhŠt.
-
dȃlješnji, adj. der weitere, der entferntere, SlGor.- C.; ( opp. bližešnji).
-
dȃlji, adj. = daljši.
-
dáljica, f. dem. dalja; die Strecke, Cel. (Geom.).
-
daljína, f. die Entfernung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; die Strecke, Cig. (T.); — die Ferne, Cig.
-
dȃljnji, adj. 1) weiter, entfernter: smo si daljnji, bližnji svoji, wir sind weitläufig, nahe verwandt, Cig.; — 2) weiter, weiter folgend: odlog dati k daljnjemu živenju, Kast. (N. c.); daljnje postopanje, das weitere Verfahren, DZ.; po daljnjem premišljevanju se mi zdi, nach weiterem Nachdenken, Cv.
-
daljnoglèd, -glę́da, m. das Teleskop, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
-
daljnoglę́dən, -dna, adj. teleskopisch, Cig., Jan.
-
daljnopìs, -písa, m. der Telegraph, Cig., Jan.
-
daljnopísən, -sna, adj. Telegraphen-, telegraphisch, Cig., Jan.
-
daljnopı̑sje, n. die Telegraphie, Cig., Jan.
-
dáljnost, f. die Entlegenheit, Cig., Jan.
-
daljnovìd, -vída, m. = daljnogled, Cig., Jan.
-
daljnovídən, -dna, adj. weitsichtig, Cig. (T.).
-
daljnovídnost, f. die Weitsichtigkeit, Cig.
-
dȃljšanje, n. das Verlängern.
-
dȃljšati, -am, vb. impf. verlängern; dan se daljša, der Tag nimmt zu; daljšati si življenje, Slom.- C.
-
dȃljši, adj. compar. ad dalek, dolg; weiter; daljša pot; länger; dnevi so že daljši.
-
dȃljšnji, adj. der weitere: prosti bodo vsakega daljšnjega davka, sollen nicht weiter besteuert werden, DZ.; v daljšnjo porabo, DZ.
-
dáma, f. 1) die Dame; — 2) das Spiel auf dem Damenbrett, das Damenspiel: damo vleči, Dame spielen, Cig.
-
damascēn, m. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.).
-
damȃst, m. neka vrsta tkanine, der Damast.
-
damȃstov, adj. aus Damast.
-
damaščȃnka, f. die Damascenerklinge, Cig., Jan.
-
damaščȃnski, adj. Damascener-, Cig.
-
dámati, -am, vb. impf. = damo vleči, Cig.
-
dáməlj, -mlja, m. der Wiederhall, das Echo, Cig., C., M.; — prim. od-dmeti, odmevati.
-
dȃmjak, m. der Damhirsch (cervus dama), Erj. (Ž.).
-
1. dȃmnica, f. zadnja deščica pri čebelnem panju, končnica, Bolc- Erj. (Torb.); — nam. dannica; prim. dana.
-
2. dȃmnica, f. das Damenbrett, Cig., Jan.
-
dȃmnik, m. der Damenstein beim Damenspiel, Cig.
-
dȃmski, adj. Damen-, Cig., nk.; damski kamen, der Damenstein im Damenspiel, Cig.
-
dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz- Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.
-
dȃn, -ı̑, f. der Tribut, Cig. (T.), SlN.- C.; dani podvržen, tributpflichtig, Cig. (T.); — hs.
-
dána, f. das Bodenbrett: sodar dela doge ino dane, Hip. (Orb.); = deščica iz dna kakršne koli lesene posode, pl. dane = dno, Vrsno- Erj. (Torb.).
-
danaj, m. das Lied, ogr.- C.
-
danȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. lustige Lieder singen, ogr.- C., Valj. (Rad).
-
danas, adv., Mur., Cig.; pogl. danes.
-
danaskaj, adv., Krelj, C.; pogl. danes; — prim. hs. danaska.
-
danášnji, adj. heutig; današnji dan, der heutige Tag; dan današnji, heutzutage.
-
dánce, n. dem. dno, Valj. (Rad).
-
dȃnəc, -nca, m. dem. dan, Skal.; der liebe Tag, Mik.
-
dȃnək, -nka, m. dem. dan, Valj. (Rad).
-
dánəs, adv. heute; dan danes, heutzutage; danes teden, heute über acht Tage; — prim. denes.
-
danę́ža, f. neka hruška, Biljana- Erj. (Torb.).
-
1. daníca, f. der Morgenstern.
-
2. dȃnica, f. = danka, pri Celju- C.
-
daníčica, f. dem. 1. danica.
-
daníšče, n. der Raum, wo man sich bei Tage aufhält, der Tagraum: danišča in nočišča, Levst. (Pril.).
-
daníti se, -ní se, vb. impf. tagen: dani se, der Tag bricht an.
-
dȃnj, f. = dan, f., Vrt., SlN.
-
dánje, * n. 1) die Gabe, Cig.; — 2) die Steuer, C.
49.497 49.597 49.697 49.797 49.897 49.997 50.097 50.197 50.297 50.397
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani