Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (49.901-50.000)

  1. 1. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. beim Schmoren eingehen, Cig.; — nachgeben: zob čuhne, der Zahnschmerz gibt nach, Fr.- C.
  2. 2. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. 1) einen üblen Geruch, einen Modergeruch von sich geben, C., Rez.- C.; meso čuhne, Z.; — prim. 2. čohniti.
  3. čúja, f. das Wachen, C.
  4. čujèč, -ę́ča, adj. = čujen 1), Jan., Krelj, Kr.
  5. čuję́čən, -čna, adj. = čujen 1), Cig.
  6. čújən, -jna, adj. 1) wachsam, Jan.; — 2) feinhörig: čujno uho, C.; čujen sluh, feines Gehör, SlN.
  7. čujénje, n. 1) das Hören, C.; — 2) das Wachen, Pok.- Valj. (Rad).
  8. čȗjež, m. der Wächter, ein Hundsname, Mik.
  9. čújnost, f. die Wachsamkeit, C.
  10. čȗk, m. das Käuzchen (strix noctua).
  11. čȗka, f. = kokoš, Dol.
  12. čȗkati, -am, vb. impf. den Laut čuk hören lassen: čuk čuka, Z., SlN.
  13. čȗkəc, -kca, m. dem. čuk.
  14. čȗkla, f. strmina v planinah, Krn- Erj. (Torb.); der Steinabhang, Tolm.- Cig.
  15. čȗklja, f. ein verstümmeltes Glied, Habd.; — prim. čonklja.
  16. čúkljav, adj. krüppelhaft, kajk.- Vest.
  17. čúla, f. 1) razklan parobek, kos parobka, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) der Tölpel, C.
  18. čȗlək, -lka, m. männliches Schwein, der Eber, Dol.- Vest.
  19. čúljkavt, m. der Specht (po glasu "čulj"), Valj. (Rad).
  20. čúlọ, n. das Gehörorgan, Cig. (T.); das Gehör, C.
  21. 1. čùm, čúma, m. der Strauch, V.-Cig., Banjščice- Erj. (Torb.); — prim. hs. ćuma, das Bündel, das Büschel.
  22. 2. čùm, čúma, m. der Halbschlaf: v čumu ležati, M., Z.; — prim. čumeti.
  23. čúma, f. = bukva (fagus silvatica), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. 1. čum.
  24. čumẹ́ti, -ím, vb. impf. im Halbschlaf liegen, Z.; čumela sem in imela čudne sanje, Bes.; — tiho in mirno ležati, n. pr. bolnik čumi, Soška dol.- Erj. (Torb.); kauern, SlGor.- C.
  25. čȗmnata, f. die Kammer, Cig., Jan.; bes. eine Kammer zur Aufbewahrung der wertvollsten Gegenstände, Mur.; — das Schlafgemach, Pohl., Cig., DZ.; — prim. srlat. caminata, stvn. chaminata, Mik. (Et.).
  26. čȗmnatica, f. dem. čumnata, das Kämmerlein, Cig., Jan.
  27. čúmovje, n. das Gebüsch, das Gestrüpp, Cig., (čumovlje) Banjščice- Erj. (Torb.).
  28. čȗmpa, f. die linke Hand, Štrek.
  29. čúna, f. ein großes Schwein, SlGor.
  30. čȗnj, m. der Kegel, Jan., Cig. (T.); — hs.; prim. lat. conus, it. cono, zono.
  31. čúnja, f. das Schwein, C.
  32. čȗnjast, adj. kegelförmig, Cig. (T.).
  33. čȗnjək, -njka, m. schwarzes männliches Schwein, C.
  34. čȗnjka, f. dem. čunja, C.
  35. čúnjoga, f. weibliches Schwein, C.
  36. čȗnka, f. 1) das Schweinchen, C., Št.; — 2) der Tintenklecks, C.; — prim. čunjka.
  37. čȗnta, f. = čonta, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
  38. čȗp, m., C., pogl. čop.
  39. čȗstvọ, n., pogl. čuvstvo.
  40. čȗš, m. = trap, norec, Krn- Erj. (Torb.); — pogl. čuž.
  41. čȗt, m. der (äußere) Sinn, das Empfindungsvermögen, Guts., Jarn., Mur., Jan., Cig. (T.), Mik.; čut, občna zmožnost čutiti, Lampe (D.); znanje o najznamenitejšem čutu in čutilu (Sinn und Sinnesorgan), Žnid.; topih čutov, grobsinnig, Cig.; životni č., der Vitalsinn, Erj. (Som.); — = čuvstvo, der innere Sinn, das Gefühl, Cig., Jan.; rahli čut, das Zartgefühl, Cig.; — die Neigung, der Sinn für etwas, C.; č. imeti ali čuta ne imeti za kako reč, nk.
  42. čȗt, f. das Gefühl: prešinila ga je neka čudna čut, Jurč.; pobožnih čuti vnet, Greg.
  43. čutȃn, -tnà, adj. wachsam: č. pes, Dol.
  44. čȗtək, -tka, m. = občutek, die Empfindung, das Gefühl, Mur., C.
  45. 1. čȗtən, -tna, adj. 1) zum Sinn oder zu den Sinnen gehörig, sinnlich, Jan., Cig. (T.); čutno stvarstvo, die Sinnenwelt, čutni mik, der Sinnenreiz, čutno mamilo, die Hallucination, Cig. (T.); čutna predstava, Lampe (D.); — 2) empfindend, fühlend, Empfindungs-, Gefühls-, Fühl-: čutni rogljiči, die Fühlhörner, Mur., Cig., Jan.; čutni rožički, Glas.; čutna bradavica, die Nervenwarze, V.-Cig.; — 3) čútən, wahrnehmbar, merklich, Cig.; — vino je čutno = močno, Dol.
  46. 2. čútən, -tna, adj. = čutan, wachsam: čuten pes, Levst. (M.).
  47. čuténje, n. das Empfinden.
  48. čúti, * čȗjem, vb. impf. 1) hören; čujte, čujte! hört! hört! čuješ? hörst du? — čul sem, ich habe mir sagen lassen, Jan.; — 2) wachen, wach sein; do polnoči čuti; Lenora, spiš al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, über jemanden, über etwas wachen, beaufsichtigen, Cig., Jan.; deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino, Levst. (Nauk); — čuti na kaj, acht geben: kdor Bogu veruje, čuje na zapovedi, Škrinj.- Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata, Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš.
  49. čutíłən, -łna, adj. zu den Sinnesorganen gehörig: čutilni očut, die Sinnesempfindung, Cig. (T.).
  50. čutílọ, n. das Sinnesorgan, Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), Lampe (D.).
  51. čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče- Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.
  52. 1. čútje, n. 1) das Hören, C., M.; — 2) das Wachen, Cig., C.; čutje in post, Cv.
  53. 2. čȗtje, n. coll. die Gefühle, das Fühlen, Cig., Jan.
  54. čȗtljaj, m. die Empfindung, das Gefühl, Jan., M., nk.
  55. čutljìv, -íva, adj. 1) empfindsam, empfindlich, feinsinnig, Mur., Jan., Cig.; — gefühlvoll, Jan.; — 2) = 1. čuten 3), Cig., Jan., C.
  56. čutljívost, f. 1) die Empfindlichkeit, Mur., Cig., Jan., Žnid.; — 2) = čutnost 2), Cig.
  57. čȗtnica, f. = živec, der Nerv, Cig., Jan., nk.
  58. čȗtničən, -čna, adj. Nerven-, Cig.
  59. čȗtnik, m. der Empfindungsnerv, Cig. (T.).
  60. čȗtniški, adj. Nerven-, Cig., Jan.; čutniška bolezen, das Nervenfieber, Vest.
  61. čȗtništvọ, n. = živčje, das Nervensystem, Cig.
  62. čȗtnost, f. 1) notranji pojavi, — katerih središče in vir so čuti, oziroma čutila, Lampe (D.); die Sinnlichkeit, Cig. (T.); — 2) čútnost, die Fühlbarkeit; — 3) = čutljivost 1), Cig., Jan.
  63. čutoslǫ̑vje, n. die Sinnenlehre, Cig.
  64. čȗtstvən, -stvəna, adj. sinnlich: čutstveni svet, Vest.
  65. čȗtstvọ, n. der Sinn: č. za umetnost, der Kunstsinn, Cig. (T.).
  66. čuvȃj, m. der Hüter, der Aufseher, der Wächter; poljski č., der Feldhüter, Cig., Jan., Nov.; ponočni č., der Nachtwächter, Cig., Jan., Levst. (Nauk); lovski č., der Jagdhüter, Levst. (Nauk).
  67. čuvȃjka, f. die Wächterin, Cig., Jan., M.
  68. čuvȃjkinja, f. = čuvajka, C.
  69. čuvȃjnica, f. das Wächterhaus, DZ., SlN.
  70. čuvȃjski, adj. Wächter-, Wacht-.
  71. čuvȃjstvọ, n. der Hüterdienst, Levst. (Pril.).
  72. čuvȃjščnica, f. die Wachtstube, Cig., Jan.; — der Wachtthurm, Mur., Cig.; — das Wachthaus, Ravn.
  73. čuváłən, -łna, adj. Aufsichts-, Wacht-: čuvalno osobje, das Aufsichtspersonale, DZ.
  74. čuvȃłnica, f. 1) = čuvajnica, Cig.; — 2) ladja čuvalnica = čuvalna ladja, Let.
  75. čúvanəc, -nca, m. der behütet, bewacht wird, LjZv.
  76. čúvanje, n. 1) das Wachen, Trub. (Post.); — 2) die Obhut, die Bewachung, Cig.
  77. čúvati, -am, vb. impf. wachen, Mur.; č. nad kom (čim), jemanden (etwas) bewachen, beschützen, Cig., Jan., nk.; č. koga (kaj), Habd., Cig., kajk.- Valj. (Rad); — č. se, sich hüten, č. se koga (česa), sich vor jemandem (etwas) hüten, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; č. se od česa, Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
  78. čuvénje, n. das Wachen, C.; s svojim čuvenjem dodelal bode svoje delo, Rog.- Valj. (Rad).
  79. čuvı̑čək, -čka, m. eine Art Enzian (gentiana Asclepiadea), SlGor.- Erj. (Torb.); — prim. hs. čvić, gentiana lutea, in slov. cvič.
  80. čuvíkati, -čem, -kam, vb. impf. schreien wie die Eule, Cig., C.; — prim. čovinkati.
  81. čuvı̑t, adj. wachsam, Ravn.- Cig., M.
  82. čȗvstvən, -stvəna, adj. gefühlvoll, Cig. (T.).
  83. čȗvstvənost, f. das Gefühlsvermögen, die Gefühlsseite der Seele, Cig. (T.).
  84. čȗvstvọ, n. das Gefühl, Cig. (T.); estetično, mešano, nravno, religijozno č., Lampe (D.); — stsl., rus.
  85. čuvstvovȃnje, n. das Fühlen, Cig. (T.); č. in mišljenje, das Fühlen und Denken, Zv.
  86. čuvstvováti, -ȗjem, vb. impf. fühlen, Cig. (T.).
  87. čȗž, m. ein dummer Mensch, Štrek.
  88. čȗžək, -žka, m. čužki, sklizave gobice, rastoče po starih panjeh, Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  89. čúžiti, -im, vb. impf. koruzo č., = slačiti, to je, slamo odtrgovati, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  90. čȗžje, n. coll. Kukuruzschalen, Tolm.
  91. čȗžka, f. 1) das Büschel, der Zopf, Krn- Erj. (Torb.); — 2) = svilen trak, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) das Glanzgras (phalaris canariensis) Koborid- Erj. (Torb.).
  92. čvȃnj, m. der Säufer, C.; — prim. stsl. čvanъ, der Krug.
  93. čvánja, f. die Säuferin, C.
  94. čvekáč, m. der Schwätzer.
  95. čvekáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, dummes Zeug reden; — prim. žvekati.
  96. čvę̑nka, f. človek, ki rad čvenka, Z., Glas.
  97. čvenkáti, -ȃm, vb. impf. = čvekati, Z., C.
  98. čvę́žən, -žna, m. = čivežen, Gor.
  99. čvı̑č, m. 1. das Gewinsel, Z.; = krik, Gor.- DSv.; — 2) etwas Saures, bes. ein saures Getränk, SlGor.; — pogl. cvič.
  100. čvı̑čək, m. ein saurer Wein, Cig., Kr.; — pogl. cviček.

   49.401 49.501 49.601 49.701 49.801 49.901 50.001 50.101 50.201 50.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA