Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (49.897-49.996)

  1. čȗh, m. der Geruch, Jan.; — der Gestank, der Modergeruch, Rez.- C.; — prim. 2. čuhati, hs. ćuh, der Hauch.
  2. čȗha, f. 1) junge Kuh, Mur., Ravn., Cig., Met., BlKr., Kor.- Trst. (Let.); sploh = krava, LjZv.; pos. kadar se kliče: čuha, na! Dol.; — prim. 2. čoha.
  3. 1. čȗhati, čȗham, vb. impf. 1) spüren, Dol., Jan.; — 2) ahnen, C.; — prim. čuti.
  4. 2. čúhati, -am, vb. impf. blasen: le malo čuhaj, bo takoj hladno, Polj.; č. se v prste, ZgD.; č. jedi, GBrda.
  5. 1. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. beim Schmoren eingehen, Cig.; — nachgeben: zob čuhne, der Zahnschmerz gibt nach, Fr.- C.
  6. 2. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. 1) einen üblen Geruch, einen Modergeruch von sich geben, C., Rez.- C.; meso čuhne, Z.; — prim. 2. čohniti.
  7. čúja, f. das Wachen, C.
  8. čujèč, -ę́ča, adj. = čujen 1), Jan., Krelj, Kr.
  9. čuję́čən, -čna, adj. = čujen 1), Cig.
  10. čújən, -jna, adj. 1) wachsam, Jan.; — 2) feinhörig: čujno uho, C.; čujen sluh, feines Gehör, SlN.
  11. čujénje, n. 1) das Hören, C.; — 2) das Wachen, Pok.- Valj. (Rad).
  12. čȗjež, m. der Wächter, ein Hundsname, Mik.
  13. čújnost, f. die Wachsamkeit, C.
  14. čȗk, m. das Käuzchen (strix noctua).
  15. čȗka, f. = kokoš, Dol.
  16. čȗkati, -am, vb. impf. den Laut čuk hören lassen: čuk čuka, Z., SlN.
  17. čȗkəc, -kca, m. dem. čuk.
  18. čȗkla, f. strmina v planinah, Krn- Erj. (Torb.); der Steinabhang, Tolm.- Cig.
  19. čȗklja, f. ein verstümmeltes Glied, Habd.; — prim. čonklja.
  20. čúkljav, adj. krüppelhaft, kajk.- Vest.
  21. čúla, f. 1) razklan parobek, kos parobka, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) der Tölpel, C.
  22. čȗlək, -lka, m. männliches Schwein, der Eber, Dol.- Vest.
  23. čúljkavt, m. der Specht (po glasu "čulj"), Valj. (Rad).
  24. čúlọ, n. das Gehörorgan, Cig. (T.); das Gehör, C.
  25. 1. čùm, čúma, m. der Strauch, V.-Cig., Banjščice- Erj. (Torb.); — prim. hs. ćuma, das Bündel, das Büschel.
  26. 2. čùm, čúma, m. der Halbschlaf: v čumu ležati, M., Z.; — prim. čumeti.
  27. čúma, f. = bukva (fagus silvatica), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. 1. čum.
  28. čumẹ́ti, -ím, vb. impf. im Halbschlaf liegen, Z.; čumela sem in imela čudne sanje, Bes.; — tiho in mirno ležati, n. pr. bolnik čumi, Soška dol.- Erj. (Torb.); kauern, SlGor.- C.
  29. čȗmnata, f. die Kammer, Cig., Jan.; bes. eine Kammer zur Aufbewahrung der wertvollsten Gegenstände, Mur.; — das Schlafgemach, Pohl., Cig., DZ.; — prim. srlat. caminata, stvn. chaminata, Mik. (Et.).
  30. čȗmnatica, f. dem. čumnata, das Kämmerlein, Cig., Jan.
  31. čúmovje, n. das Gebüsch, das Gestrüpp, Cig., (čumovlje) Banjščice- Erj. (Torb.).
  32. čȗmpa, f. die linke Hand, Štrek.
  33. čúna, f. ein großes Schwein, SlGor.
  34. čȗnj, m. der Kegel, Jan., Cig. (T.); — hs.; prim. lat. conus, it. cono, zono.
  35. čúnja, f. das Schwein, C.
  36. čȗnjast, adj. kegelförmig, Cig. (T.).
  37. čȗnjək, -njka, m. schwarzes männliches Schwein, C.
  38. čȗnjka, f. dem. čunja, C.
  39. čúnjoga, f. weibliches Schwein, C.
  40. čȗnka, f. 1) das Schweinchen, C., Št.; — 2) der Tintenklecks, C.; — prim. čunjka.
  41. čȗnta, f. = čonta, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
  42. čȗp, m., C., pogl. čop.
  43. čȗstvọ, n., pogl. čuvstvo.
  44. čȗš, m. = trap, norec, Krn- Erj. (Torb.); — pogl. čuž.
  45. čȗt, m. der (äußere) Sinn, das Empfindungsvermögen, Guts., Jarn., Mur., Jan., Cig. (T.), Mik.; čut, občna zmožnost čutiti, Lampe (D.); znanje o najznamenitejšem čutu in čutilu (Sinn und Sinnesorgan), Žnid.; topih čutov, grobsinnig, Cig.; životni č., der Vitalsinn, Erj. (Som.); — = čuvstvo, der innere Sinn, das Gefühl, Cig., Jan.; rahli čut, das Zartgefühl, Cig.; — die Neigung, der Sinn für etwas, C.; č. imeti ali čuta ne imeti za kako reč, nk.
  46. čȗt, f. das Gefühl: prešinila ga je neka čudna čut, Jurč.; pobožnih čuti vnet, Greg.
  47. čutȃn, -tnà, adj. wachsam: č. pes, Dol.
  48. čȗtək, -tka, m. = občutek, die Empfindung, das Gefühl, Mur., C.
  49. 1. čȗtən, -tna, adj. 1) zum Sinn oder zu den Sinnen gehörig, sinnlich, Jan., Cig. (T.); čutno stvarstvo, die Sinnenwelt, čutni mik, der Sinnenreiz, čutno mamilo, die Hallucination, Cig. (T.); čutna predstava, Lampe (D.); — 2) empfindend, fühlend, Empfindungs-, Gefühls-, Fühl-: čutni rogljiči, die Fühlhörner, Mur., Cig., Jan.; čutni rožički, Glas.; čutna bradavica, die Nervenwarze, V.-Cig.; — 3) čútən, wahrnehmbar, merklich, Cig.; — vino je čutno = močno, Dol.
  50. 2. čútən, -tna, adj. = čutan, wachsam: čuten pes, Levst. (M.).
  51. čuténje, n. das Empfinden.
  52. čúti, * čȗjem, vb. impf. 1) hören; čujte, čujte! hört! hört! čuješ? hörst du? — čul sem, ich habe mir sagen lassen, Jan.; — 2) wachen, wach sein; do polnoči čuti; Lenora, spiš al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, über jemanden, über etwas wachen, beaufsichtigen, Cig., Jan.; deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino, Levst. (Nauk); — čuti na kaj, acht geben: kdor Bogu veruje, čuje na zapovedi, Škrinj.- Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata, Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš.
  53. čutíłən, -łna, adj. zu den Sinnesorganen gehörig: čutilni očut, die Sinnesempfindung, Cig. (T.).
  54. čutílọ, n. das Sinnesorgan, Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), Lampe (D.).
  55. čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče- Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.
  56. 1. čútje, n. 1) das Hören, C., M.; — 2) das Wachen, Cig., C.; čutje in post, Cv.
  57. 2. čȗtje, n. coll. die Gefühle, das Fühlen, Cig., Jan.
  58. čȗtljaj, m. die Empfindung, das Gefühl, Jan., M., nk.
  59. čutljìv, -íva, adj. 1) empfindsam, empfindlich, feinsinnig, Mur., Jan., Cig.; — gefühlvoll, Jan.; — 2) = 1. čuten 3), Cig., Jan., C.
  60. čutljívost, f. 1) die Empfindlichkeit, Mur., Cig., Jan., Žnid.; — 2) = čutnost 2), Cig.
  61. čȗtnica, f. = živec, der Nerv, Cig., Jan., nk.
  62. čȗtničən, -čna, adj. Nerven-, Cig.
  63. čȗtnik, m. der Empfindungsnerv, Cig. (T.).
  64. čȗtniški, adj. Nerven-, Cig., Jan.; čutniška bolezen, das Nervenfieber, Vest.
  65. čȗtništvọ, n. = živčje, das Nervensystem, Cig.
  66. čȗtnost, f. 1) notranji pojavi, — katerih središče in vir so čuti, oziroma čutila, Lampe (D.); die Sinnlichkeit, Cig. (T.); — 2) čútnost, die Fühlbarkeit; — 3) = čutljivost 1), Cig., Jan.
  67. čutoslǫ̑vje, n. die Sinnenlehre, Cig.
  68. čȗtstvən, -stvəna, adj. sinnlich: čutstveni svet, Vest.
  69. čȗtstvọ, n. der Sinn: č. za umetnost, der Kunstsinn, Cig. (T.).
  70. čuvȃj, m. der Hüter, der Aufseher, der Wächter; poljski č., der Feldhüter, Cig., Jan., Nov.; ponočni č., der Nachtwächter, Cig., Jan., Levst. (Nauk); lovski č., der Jagdhüter, Levst. (Nauk).
  71. čuvȃjka, f. die Wächterin, Cig., Jan., M.
  72. čuvȃjkinja, f. = čuvajka, C.
  73. čuvȃjnica, f. das Wächterhaus, DZ., SlN.
  74. čuvȃjski, adj. Wächter-, Wacht-.
  75. čuvȃjstvọ, n. der Hüterdienst, Levst. (Pril.).
  76. čuvȃjščnica, f. die Wachtstube, Cig., Jan.; — der Wachtthurm, Mur., Cig.; — das Wachthaus, Ravn.
  77. čuváłən, -łna, adj. Aufsichts-, Wacht-: čuvalno osobje, das Aufsichtspersonale, DZ.
  78. čuvȃłnica, f. 1) = čuvajnica, Cig.; — 2) ladja čuvalnica = čuvalna ladja, Let.
  79. čúvanəc, -nca, m. der behütet, bewacht wird, LjZv.
  80. čúvanje, n. 1) das Wachen, Trub. (Post.); — 2) die Obhut, die Bewachung, Cig.
  81. čúvati, -am, vb. impf. wachen, Mur.; č. nad kom (čim), jemanden (etwas) bewachen, beschützen, Cig., Jan., nk.; č. koga (kaj), Habd., Cig., kajk.- Valj. (Rad); — č. se, sich hüten, č. se koga (česa), sich vor jemandem (etwas) hüten, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; č. se od česa, Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
  82. čuvénje, n. das Wachen, C.; s svojim čuvenjem dodelal bode svoje delo, Rog.- Valj. (Rad).
  83. čuvı̑čək, -čka, m. eine Art Enzian (gentiana Asclepiadea), SlGor.- Erj. (Torb.); — prim. hs. čvić, gentiana lutea, in slov. cvič.
  84. čuvíkati, -čem, -kam, vb. impf. schreien wie die Eule, Cig., C.; — prim. čovinkati.
  85. čuvı̑t, adj. wachsam, Ravn.- Cig., M.
  86. čȗvstvən, -stvəna, adj. gefühlvoll, Cig. (T.).
  87. čȗvstvənost, f. das Gefühlsvermögen, die Gefühlsseite der Seele, Cig. (T.).
  88. čȗvstvọ, n. das Gefühl, Cig. (T.); estetično, mešano, nravno, religijozno č., Lampe (D.); — stsl., rus.
  89. čuvstvovȃnje, n. das Fühlen, Cig. (T.); č. in mišljenje, das Fühlen und Denken, Zv.
  90. čuvstvováti, -ȗjem, vb. impf. fühlen, Cig. (T.).
  91. čȗž, m. ein dummer Mensch, Štrek.
  92. čȗžək, -žka, m. čužki, sklizave gobice, rastoče po starih panjeh, Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  93. čúžiti, -im, vb. impf. koruzo č., = slačiti, to je, slamo odtrgovati, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  94. čȗžje, n. coll. Kukuruzschalen, Tolm.
  95. čȗžka, f. 1) das Büschel, der Zopf, Krn- Erj. (Torb.); — 2) = svilen trak, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) das Glanzgras (phalaris canariensis) Koborid- Erj. (Torb.).
  96. čvȃnj, m. der Säufer, C.; — prim. stsl. čvanъ, der Krug.
  97. čvánja, f. die Säuferin, C.
  98. čvekáč, m. der Schwätzer.
  99. čvekáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, dummes Zeug reden; — prim. žvekati.
  100. čvę̑nka, f. človek, ki rad čvenka, Z., Glas.

   49.397 49.497 49.597 49.697 49.797 49.897 49.997 50.097 50.197 50.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA