Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (49.801-49.900)

  1. čołnína, f. das Kahngeld, die Fährgebür, Cig.
  2. čolnovǫ́zən, -zna, adj. čolnovozna postaja, die Kahnstation, DZ.
  3. čǫ̑mpa, f. die Kartoffel, Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Kranjska Gora ( Gor.)- DSv.
  4. čǫ́nkast, adj. knorrig, ogr.- C.
  5. čǫ́nkav, adj. = čonkljav, ogr.- C.
  6. čǫ́nkəlj, -klja, m. 1) dürrer Ast am Baume, Rez.- C., ogr.- C.; — 2) der Fußknöchel, C.; — das Glied, ogr.- M.; — prim. it. cionco, verstümmelt, C.
  7. čǫ̑nklja, f. ein verstümmeltes Glied, C.
  8. čǫ́nkljav, adj. verstümmelt, ogr.- M., C.
  9. čǫ̑nta, f. der Knochen, vzhŠt., ogr.- C.; — iz madž.
  10. čontíka, f. das Beinholz (ligustrum vulgare), C.; — prim. kostenika.
  11. čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.- Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.
  12. 1. čǫ́pa, f. die Schopfhenne, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.).
  13. 2. čopa, f. ein Kahn aus einem hohlen Baumstamm, ( srlat. copa), Prim.- Štrek. (Arch.).
  14. čǫ́past, adj. schopfig: čopasta kokoš, die Schopfhenne, Cig., Jan.; — schopfartig, Jan.
  15. čopatíca, f. die Schopfmeise (parus cristatus), SlGradec- C.
  16. čopə̀k, -pkà, m. dem. čop; das Schöpfchen; der Kamm der Vögel, Valj. (Rad); der Zipfel, V.-Cig.; — tudi: čǫ̑pək.
  17. čopìč, -íča, m. 1) das Büschelchen, Jan.; — der Pinsel, Cig., Jan., C., Nov., nk.; — 2) morski č., neki črv, der Meerpinsel (sabella), Erj. (Z.).
  18. čopı̑čək, -čka, m. dem. čopič; der Pinsel, Jan.
  19. čǫ̑pka, f. 1) die Schopfhenne, Cig., M.; — 2) die Haubenmeise (parus cristatus), Erj. (Rok.); — 3) die Haubenlerche, Šol.
  20. čǫ̑pkast, adj. zipfelig, Cig.
  21. čǫ̑plja, f. die Schopfhenne, Jan., C.
  22. čopljȃnje, n. das Plätschern: č. po vodi, Jurč.
  23. čopljáti, -ȃm, vb. impf. plätschern, Jan.
  24. čopolàs, -lása, adj. büschelhaarig, Erj. (Som.).
  25. čopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plätschern, dež gre, da čopota, Cig.; — prim. copotati.
  26. čóša, f. ein schlampiges Weib, C.; — prim. avstr.-nem. die Zasche, C.
  27. čǫ̑t, m. šepast človek, M., C.; — iz it. ciotto.
  28. čǫ́ta, f. šepasta ženska, Štrek., Vrtov.; — prim. čot.
  29. čǫ́tast, adj. = šepast, hinkend, M., C., Nov., Notr.; — prim. čot.
  30. čotáti, -ȃm, vb. impf. = šepati, hinkend gehen, Cig., C., Vrtov., SlN.; — prim. čot.
  31. čovík, m. der Kauz, C., Z.; — prim. skovik.
  32. čovı̑nək, -nka, m. 1) der Kauz, Cig.; — 2) eine Art Vogelpfeife (brezov lub med dvema klinčkoma), die Klutter, V.-Cig.; s čovinkom sove klicati, jvzhŠt.
  33. čovíniti, -ı̑nim, vb. impf. schreien, wie die Eule: sova čovini, Hip. (Rok.).
  34. čovı̑nkati, -am, vb. impf. na čovinek piskati, Z.
  35. čovı̑təlj, -tlja, m., Cig., pogl. čofitelj.
  36. čtẹnjè, n. das Lesen, ogr.- Valj. (Rad).
  37. čtẹ́ti, čtẹ̑jem, vb. impf. lesen, kajk.- Valj. (Rad); — čtẹ̑m a. čtèm, ogr.- Valj. (Rad); — prim. šteti.
  38. čúba, f. = čoba, BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
  39. čubák, m. človek z velikimi čubami, Valj. (Rad).
  40. čúbast, adj. = čobast, Habd., BlKr.
  41. čubẹ́ti, -ím, vb. impf. hocken, C.; hram (župnikov) čubi v neki dniki, Raič ( Nkol.); — pogl. čobeti.
  42. čubı̑nklja, f. = ščurek, die Küchenschabe (blatta orientalis), Polj.
  43. čúbiti se, -im se, vb. impf. = šobiti se, C., Z.
  44. čȗč, m. magerer Käse aus saurer Milch, C., Bes., Tolm.; — iz furl., Štrek. (Let.).
  45. čúča, f. die Hockhenne, Valj. (Rad).
  46. čúčati, -am, vb. impf. = čučkati, Trst. (Let.).
  47. čúčati, -ím, vb. impf. = kučati, C., Cig.; (čučeti, Prip.- Mik.).
  48. 1. čȗčək, -čka, m. dem. čuk; das Käuzchen, C.
  49. 2. čȗčək, -čka, m. 1) die Feldgrille, BlKr.; — 2) mlado pišče, kajk.- Valj. (Rad); — 3) der Oehrknopf, Tolm.- Štrek. (Let.).
  50. čȗčika, f. die Henne, C.; — prim. čuča.
  51. čȗčka, f. = cuca, Štrek.
  52. čȗčkanje, n. das "Lichteln"; prim. čučkati.
  53. čȗčkati, -am, vb. impf. na Blaževo se Slovenci kraj Ščavnice čučkajo z blagoslovljenimi svečami, — to je, sveče užgejo in je vrtijo okoli nog, rok, pojasa, da jim kačji pik in bolezen sploh ne škoduje, Trst. (Let. 1875, 32.).
  54. čúčniti, čȗčnem, vb. pf. niederhocken, Cig., C.
  55. čùd, čúda, m. die Verwunderung, Cig., C.; vsi so velik čud zagnali, brachen in große Verwunderung aus, Ravn.
  56. čȗd, f. das Naturell, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — prim. hs. ćud.
  57. čúda, f. = čudo: č. me je, es befremdet mich, Mur.
  58. čudája, f., C., pogl. čudanja.
  59. čudák, m. der Sonderling, ein barocker Mensch, Cig. (T.), C.; čudni čudaki — ti pesniki! LjZv.
  60. čudánja, f. eine unsaubere Person, (čudaja) C.
  61. čudáštvọ, n. sonderbares Wesen, Zora.
  62. čȗdba, f. die Verwunderung, C.
  63. čúdən, -dna, adj. 1) wunderbar; čudno bitje; čudno lep, wunderschön; — wunderlich, seltsam; čuden človek, ein sonderbarer Patron; čudno se mi zdi; čudna se mu je godila; čudna je ta, das ist eine sonderbare Geschichte; — 2) garstig, abscheulich, Mur., C.
  64. čudénje, n. das Staunen, die Verwunderung; iz Jeruzalema, kjer je bilo toliko čudenja nad njim, je Jezus nazaj šel v Nazaret, Ravn.
  65. čȗdes, m., Dict., Trub.- Mik., pogl. čudo.
  66. čudesnják, m. = čudak, Cig. (T.).
  67. čȗdež, m. 1) človek, ki se rad čudi: čudež neumni, čemu se čudiš? Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Wendehals (junx torquilla), Cig.; — 3) das Wunder; čudeže delati, Wunderthaten vollbringen, Wunder wirken; — prim. čudes in čudo.
  68. čȗdežən, -žna, adj. wunderbar; čudežna prigodba.
  69. čudežljìv, -íva, adj. wunderbar, C., Guts. (Res.).
  70. čȗdežnik, m. der Wunderthäter, Guts., V.-Cig., Jan., Cv.
  71. čȗdežnost, f. die Wunderbarkeit, Mur.
  72. čúditi se, čȗdim se, vb. impf. sich wundern, staunen; über jemanden, über etwas, č. se komu, čemu, (tudi: nad kom, nad čim).
  73. čudljìv, -íva, adj. voll Verwunderung: adv. čudljivo, Vrt.
  74. čȗdnik, m. = čudak, Str.
  75. čudnolìk, -líka, adj. grotesk, Cig. (T.).
  76. čúdnost, f. die Wunderbarkeit; — die Wunderlichkeit.
  77. čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda ( gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.- Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.- C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.- Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
  78. čudodẹ̑łəc, -łca, m. der Wunderthäter, Cig.; imenujejo ga čudodelca, Ravn.
  79. čudodẹ́łən, -łna, adj. wunderthätig, Mur., Cig., Jan., nk.
  80. čudodẹ̑łka, f. = čudodelnica, Cig.
  81. čudodẹ̑łnica, f. die Wunderthäterin, Cig., Jan.
  82. čudodẹ̑łnik, m. der Wunderthäter, Cig., Jan., nk.
  83. čudodẹ́łnost, f. die Wunderthätigkeit, Cig.; praprotna č., Navr. (Let.).
  84. čudodẹ̑łstvọ, n. die Wunderthätigkeit: Bog mu je podaril moč čudodelstva, LjZv.
  85. čudoslǫ́vən, -vna, adj. thaumatologisch, Cig.
  86. čudoslǫ̑vje, n. die Lehre von den Wundern, die Thaumatologie, Cig.
  87. čúdovanje, n. die Verwunderung, Habd.; čudovanja vredno, ogr.
  88. čúdovati se, -ujem, -ovam se, vb. impf. = čuditi se, (čudvati se) jvzhŠt.; Mat' se je čudvala, Npes. (iz Krškega)- Navr. (Let.); ("čüdivamo se", ogr.- Let.).
  89. čudovı̑t, adj. wundervoll, wundersam.
  90. čudovítən, -tna, adj. = čudovit.
  91. čudovítnost, f. = čudovitost.
  92. čudovı̑tost, f. die Wunderbarkeit; die Wundersache, Bes.- C.
  93. čȗf, m. = čop, Notr.- Z.
  94. čȗfa, f. 1) ime ovci, ki ima na glavi čop dlake, Krn- Erj. (Torb.); — 2) = čufka, Štrek.
  95. čȗfka, f. die Haubenlerche, Kras- Cig.; — prim. čopka.
  96. čȗflja, f. = čoplja, C.
  97. čȗh, m. der Geruch, Jan.; — der Gestank, der Modergeruch, Rez.- C.; — prim. 2. čuhati, hs. ćuh, der Hauch.
  98. čȗha, f. 1) junge Kuh, Mur., Ravn., Cig., Met., BlKr., Kor.- Trst. (Let.); sploh = krava, LjZv.; pos. kadar se kliče: čuha, na! Dol.; — prim. 2. čoha.
  99. 1. čȗhati, čȗham, vb. impf. 1) spüren, Dol., Jan.; — 2) ahnen, C.; — prim. čuti.
  100. 2. čúhati, -am, vb. impf. blasen: le malo čuhaj, bo takoj hladno, Polj.; č. se v prste, ZgD.; č. jedi, GBrda.

   49.301 49.401 49.501 49.601 49.701 49.801 49.901 50.001 50.101 50.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA