r (49.701-49.800)

49701. členovı̑t, adj. gegliedert, Cig. (T.).
49702. člẹnǫ̑vje, n. die Glieder, die Gliederung, Jan.
49703. člẹ́ti, člím, (člẹ̑jem, Guts.), vb. impf. 1) sich sehnen, lüstern sein, Cig., Poh.- C.; David je po vodi člel, Guts.; — 2) čli se mi po čem, es gelüstet mich nach einer Sache, Cig.; — prim. želeti. (?)
49704. človẹ̑č, adj. = človečji: pred sin(m)i človečimi, ogr.- Valj. (Rad).
49705. človẹčȃnski, adj. menschlich, Mur., ogr.- M.
49706. človẹčȃnstvọ, n. die Menschlichkeit, die menschliche Natur, Habd., Mur., kajk.- Valj. (Rad), nk.
49707. človẹčȃski, adj. = človeški, Krelj.
49708. človẹčȃstvọ, n. = človeštvo, Krelj.
49709. človẹ́če, -eta, n. armseliger o. kleiner Mensch, ( zaničlj.); kaj bo tako človeče!
49710. človę̑čəc, -čca, m. dem. človek; das Menschlein, Habd., kajk.- Valj. (Rad).
49711. človẹ̑čək, -čka, m. dem. človek; das Menschlein.
49712. človẹ́čən, -čna, adj. menschlich, Mur.; menschlich fühlend, menschenfreundlich, Habd., V.-Cig., Jan.
49713. človẹ̑čina, f. Menschenfleisch, Bes.
49714. človẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. impf. anthropomorphisieren, Cig. (T.); — zu Menschen machen: — oddivjaš Rod ž'vinski in hud, Človečiš, ga delaš Popameten ljud, Vod. (Pes.).
49715. človẹ̑čjak, m. der Menschenkoth, Cig., Jan., Vrtov., Valj. (Rad).
49716. človẹ́čji, adj. = človeški, Mur., Cig., Jan., C.
49717. človẹ̑čnik, m. = človečjak, C.
49718. človẹ́čnost, f. die Menschlichkeit, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
49719. člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, ( pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.
49720. človẹkojẹ̑dəc, -dca, m. der Menschenfresser, C., Bes.
49721. človẹkoklȃvəc, -vca, m. der Menschenschlächter, ZgD.
49722. človẹkoljùb, -ljúba, m. der Menschenfreund, Jan., nk.
49723. človẹkoljȗbəc, -bca, m. der Menschenfreund, Cig., Jan.
49724. človẹkoljúbən, -bna, adj. menschenfreundlich, Cig., Jan., nk.
49725. človẹkoljȗbje, n. die Menschenfreundlichkeit, die Philanthropie, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
49726. človẹkoljúbnost, f. = človekoljubje, M., nk.
49727. človẹkoslǫ̑vje, n. = človekoznanstvo, Lampe (D.).
49728. človẹ́kov, adj. des Menschen, eines Menschen: pazka nad vsacim dejanjen in nedejanjem, s čimer koli bi človekovo življenje — prišlo v opasnost, Levst. (Nauk).
49729. človẹkoznȃnstvọ, n. die Anthropologie, Cig. (T.), Jan., Nov.
49730. človẹkoznȃvəc, -vca, m. der Menschenkenner, Jan.
49731. človẹ́ški, adj. Menschen-, menschlich: človeški rod, das Menschengeschlecht; to ni po človeško, das ist nicht menschlich.
49732. človẹ̑štvọ, n. die Menschheit; v človeštvo stopiti, Mensch werden, Krelj; — = die Menschen; vse človeštvo na svetu je po krivi poti hodilo, Jap. (Prid.).
49733. čmážiti, čmȃžim, vb. impf., Cig., Vod. (Izb. sp.), pogl. cmažiti.
49734. čmę̑la, f., Dalm. (Reg.), vzhŠt.- C., pogl. čebela.
49735. čmę̑łəc, m. ( nam. čebelec), der Bienenschwarm, Valj. (Rad).
49736. čmę̑lj, m. = čmrlj, Jarn., Mik. (Et.).
49737. čmę̑ljəc, -ljca, m. dem. čmelj.
49738. čmeljìč, -íča, m. = čmrljič, Jarn.
49739. čmẹ́ti, čmí, vb. impf. = ščemeti, Mur., C., Mik.
49740. čmíga, f. 1) ein plärrendes Kind, C.; — 2) schlechter Wein, Mur., Cig., C., SlGor.
49741. čmígati, -am, vb. impf. fiedeln, schlecht musicieren, Mur., Cig.; Igrci nam čmigajo, Danj. (Posv. p.).
49742. čmížiti se, -ı̑žim se, vb. impf. plärren, C.
49743. čó, interj. = ča, Čemšenik ( Gor.).
49744. čǫ́ba, f. 1) die Lippe, die Lefze (o človeku zaničlj.) Mur., Jan., vzhŠt., BlKr., ogr.- C.; pl. čobe, das Maul, Mur., čobe je na stran potegnil in obregnil se, ogr.- Valj. (Rad); — čoba, das Maul: čobo obesiti, das Maul hangen lassen, M.; čobo napeti, protzen, C.; — 2) der Baumstrunk, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 3) der vorstehende Rand am Schuh, die Fummel, (čuba) Cig.; — prim. čuba, šoba.
49745. čǫ́bast, adj. dickmäulig, Mur., Cig.
49746. čobàt, -áta, adj. dickmäulig, Mur., Cig.
49747. čǫ́bavəc, -vca, m. der dicke Lippen hat, Mur.
49748. čobę́ti, -ím, vb. impf. das Maul offen halten, maulaffen, Jan., C.; — müßig sein, C., Npes.-Vraz; tam sem čobel pet tednov, SlN.
49749. čǫ́bica, f. dem. čoba; — die Mispel (mespilus), C.
49750. čóčič, m. dem. čok, C.
49751. čǫ̑čka, f. die Männerkappe, Borovlje ( Kor.)- Jarn. (Rok.).
49752. čòf, interj. patsch!
49753. čofáti, -ȃm, vb. impf. patschen, M.; — klecksen, C., Z.
49754. čofítəlj, -tlja, (-təljna), m. das Käuzchen, Dalm.; — prim. bav. schafeitelein, C.
49755. čȏfiti, -im, vb. pf. = čofniti, Cig.
49756. čófniti, čǫ̑fnem, vb. pf. platschen: v vodo, po vodi č.; — č. koga (po zobeh), jemandem eine Maulschelle geben, — č. kaj, mit etwas herausplatzen, C.
49757. čofòt, -óta, m. das Platschen, ( n. pr. o ribah), M.
49758. čofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patscheln, patschen, platschen; ribe čofotajo, M.; po vodi veslo čofota, Vrt.
49759. čoftáti, -ȃm, vb. impf. = čofotati, M.
49760. čofúlja, f. unsaubere Person, C., Z.
49761. čǫ́ga, f. 1) der Streif, der Fleck, C.; stena ima čoge, Z.; — 2) eine gefleckte Kuh, C.
49762. čǫ́gast, adj. gefleckt, gestreift, C., Cig.; getigert: čogast vol, Št.; — blatternarbig, C.
49763. čǫ́gati, čǫ̑gam, vb. impf. beflecken, beschmieren, C., Z.
49764. čǫ́gəlj, -glja, m. gefleckter Ochs, C.
49765. čǫ̑glja, f. neko jabolko, (čogla) Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
49766. čǫ̑gljast, adj. — prismojen, neumen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. kor.-nem. tschogg'l, schwachsinniger Mensch, Štrek. (Arch.).
49767. 1. čóha, f. ein Mantel oder Rock aus grobem Tuch, Cig., Jan., vzhŠt.; sršavo oblačilo, Trst. ( Vest. I. 61.); — nekoliko daljši jopič, kakršnega nosijo štajerski Slovenci ob ogrski meji, Zora V. 92.; — die Kotze, Guts., Mur., DZ.; — prim. tur. čoha, Dan.
49768. 2. čǫ́ha, f. 1) eine junge Kuh, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Sau, C.; — prim. 1. čohati. (?)
49769. čoháč, m. = čohar, Pjk. (Črt.).
49770. čohȃłnik, m. der Striegel, Jan.
49771. čohálọ, n. der Striegel, Jan.
49772. čoháš, m. = čohar, kajk.- Valj. (Rad).
49773. 1. čǫ́hati, -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.
49774. 2. čǫ́hati, vb. impf., Cig., pogl. čuhati.
49775. čǫ̑hlja, f. 1) die Patsche der Strohdecker, V.-Cig.; — 2) der Striegel, Nov.; — 3) ženska, katera se zmeraj čoha, C.
49776. čohljáti, -ȃm, vb. impf. sanft kratzen, scheuern, streicheln, ogr.- C.
49777. čohnę́ti, -ím, vb. impf. = smrdeti, Gor.; pogl. 2. čuhniti.
49778. 1. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. pf. 1) kratzen, scheuern, C., Z.; — 2) einen Streich, einen Schlag versetzen: le čohni ga! vzhŠt.- C.; — prim. čehniti, česniti.
49779. 2. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. impf., C.; mrlič že čohne, Ravn.; pogl. 2. čuhniti.
49780. čǫ́hovina, f. usnje od čohe (mlade krave), Lašče- Levst. (Rok.); ustrojiti čohov(i)ne ino manjših volov kože, Vod. (Izb. sp.).
49781. čòk, čóka, m. 1) der Klotz, Cig., Jan., Notr.; iz grdega, grčastega čoka silno lep kip storiti, Jsvkr.; — kos debla, ki se na žago dene, der Sägeklotz, Svet. (Rok.), Notr.; — der Klotz, auf dem Holz gehackt wird, Notr.; dicker Pflock, Cig., Jan., C.; stoji kakor č., Cig.; — 2) der Rumpf, Mur., Met.; — 3) untersetzter, plumper Mensch, Cig., Jan., M.; — prim. it. ciocco, der Klotz, C.
49782. čókast, adj. vierschrötig, dickleibig, Cig.
49783. čokàt, -áta, adj. untersetzt; ni ne majhen ne velik, ampak čokat, Z.
49784. čokátost, f. die Untersetztheit, Cig.
49785. čȏkəc, -kca, m. das Klötzchen, Cig.
49786. čókəlj, -klja, m. der Finger (šalivo ali zaničljivo), C.; — prim. čok.
49787. čǫ̑klja, f. = čonklja, C.
49788. čokljàt, -áta, adj. = čokat, Cig., C., Nov.
49789. čǫ̑kljav, adj. = čonkljav, C.
49790. čokolȃda, f. die Chocolade.
49791. čǫ̑l, m. = češarek, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. čola.
49792. čǫ́la, f. der Klotz, der Baumstrunk, Gor.; Bolc- Erj. (Torb.); der Haublock, Cig.; čola za drva, DZ.; der Ambossstock, Cig.; č. strojarska, der Gerbebaum, Cig.; — tist les, ki pri zavori na kolo tišči, Gor.; — prim. nem. Zoll, Zollen = Klotz, Štrek. (LjZv.).
49793. čȏłn, m. 1) der Kahn; = ladja: razbijaš čolnove na morju, Trub.; — 2) die Mulde, großer Trog ( z. B. zum Abhaaren der Schweine, zur Bereitung des Mörtels u. dgl.) vzhŠt.- C.; — 3) das Weberschiffchen, C.
49794. čołnák, m. das Weberschiffchen, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
49795. čȏłnast, adj. kahnförmig, Cig., Jan.
49796. čȏłnəc, -nca, m. dem. čoln.
49797. čȏłnək, -nka, m. dem. čoln; — das Weberschiffchen, Št.- Cig.
49798. čołnìč, -íča, m. dem. čoln; 1) kleiner Kahn, der Nachen; Nezvesta, bodi zdrava! Čolnič po mene plava, Preš.; — 2) das Weberschiffchen, Jan.; das Schiffchen bei der Nähmaschine, DZ.; — 3) das Kahnbein, das Schiffbein (os scaphoideum), V.-Cig.
49799. čołníčast, adj. kahnförmig, Cig.; čolničasta kost, das Kahnbein ( zool.), Cig. (T.).
49800. čołnı̑čək, -čka, m. dem. čolnič; 1) das Kähnchen; Jezus stopi v č., Ravn.; — 2) = čolnič 3), V.-Cig.

   49.201 49.301 49.401 49.501 49.601 49.701 49.801 49.901 50.001 50.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani