r (49.697-49.796)

49697. členkáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, Lašče- Levst. (Rok.), Rib.- DSv.
49698. člẹnkovı̑t, adj. gliederig, gegliedert, Cig. (T.), Jan.; na njih (členarjih) je vse členkovito, Erj. ( LjZv.).
49699. člẹnkovı̑tost, f. die Articuliertheit, Cig. (T.).
49700. člẹ̑noma, adv. gliedweise, Cig. (T.).
49701. členovı̑t, adj. gegliedert, Cig. (T.).
49702. člẹnǫ̑vje, n. die Glieder, die Gliederung, Jan.
49703. člẹ́ti, člím, (člẹ̑jem, Guts.), vb. impf. 1) sich sehnen, lüstern sein, Cig., Poh.- C.; David je po vodi člel, Guts.; — 2) čli se mi po čem, es gelüstet mich nach einer Sache, Cig.; — prim. želeti. (?)
49704. človẹ̑č, adj. = človečji: pred sin(m)i človečimi, ogr.- Valj. (Rad).
49705. človẹčȃnski, adj. menschlich, Mur., ogr.- M.
49706. človẹčȃnstvọ, n. die Menschlichkeit, die menschliche Natur, Habd., Mur., kajk.- Valj. (Rad), nk.
49707. človẹčȃski, adj. = človeški, Krelj.
49708. človẹčȃstvọ, n. = človeštvo, Krelj.
49709. človẹ́če, -eta, n. armseliger o. kleiner Mensch, ( zaničlj.); kaj bo tako človeče!
49710. človę̑čəc, -čca, m. dem. človek; das Menschlein, Habd., kajk.- Valj. (Rad).
49711. človẹ̑čək, -čka, m. dem. človek; das Menschlein.
49712. človẹ́čən, -čna, adj. menschlich, Mur.; menschlich fühlend, menschenfreundlich, Habd., V.-Cig., Jan.
49713. človẹ̑čina, f. Menschenfleisch, Bes.
49714. človẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. impf. anthropomorphisieren, Cig. (T.); — zu Menschen machen: — oddivjaš Rod ž'vinski in hud, Človečiš, ga delaš Popameten ljud, Vod. (Pes.).
49715. človẹ̑čjak, m. der Menschenkoth, Cig., Jan., Vrtov., Valj. (Rad).
49716. človẹ́čji, adj. = človeški, Mur., Cig., Jan., C.
49717. človẹ̑čnik, m. = človečjak, C.
49718. človẹ́čnost, f. die Menschlichkeit, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
49719. člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, ( pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.
49720. človẹkojẹ̑dəc, -dca, m. der Menschenfresser, C., Bes.
49721. človẹkoklȃvəc, -vca, m. der Menschenschlächter, ZgD.
49722. človẹkoljùb, -ljúba, m. der Menschenfreund, Jan., nk.
49723. človẹkoljȗbəc, -bca, m. der Menschenfreund, Cig., Jan.
49724. človẹkoljúbən, -bna, adj. menschenfreundlich, Cig., Jan., nk.
49725. človẹkoljȗbje, n. die Menschenfreundlichkeit, die Philanthropie, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
49726. človẹkoljúbnost, f. = človekoljubje, M., nk.
49727. človẹkoslǫ̑vje, n. = človekoznanstvo, Lampe (D.).
49728. človẹ́kov, adj. des Menschen, eines Menschen: pazka nad vsacim dejanjen in nedejanjem, s čimer koli bi človekovo življenje — prišlo v opasnost, Levst. (Nauk).
49729. človẹkoznȃnstvọ, n. die Anthropologie, Cig. (T.), Jan., Nov.
49730. človẹkoznȃvəc, -vca, m. der Menschenkenner, Jan.
49731. človẹ́ški, adj. Menschen-, menschlich: človeški rod, das Menschengeschlecht; to ni po človeško, das ist nicht menschlich.
49732. človẹ̑štvọ, n. die Menschheit; v človeštvo stopiti, Mensch werden, Krelj; — = die Menschen; vse človeštvo na svetu je po krivi poti hodilo, Jap. (Prid.).
49733. čmážiti, čmȃžim, vb. impf., Cig., Vod. (Izb. sp.), pogl. cmažiti.
49734. čmę̑la, f., Dalm. (Reg.), vzhŠt.- C., pogl. čebela.
49735. čmę̑łəc, m. ( nam. čebelec), der Bienenschwarm, Valj. (Rad).
49736. čmę̑lj, m. = čmrlj, Jarn., Mik. (Et.).
49737. čmę̑ljəc, -ljca, m. dem. čmelj.
49738. čmeljìč, -íča, m. = čmrljič, Jarn.
49739. čmẹ́ti, čmí, vb. impf. = ščemeti, Mur., C., Mik.
49740. čmíga, f. 1) ein plärrendes Kind, C.; — 2) schlechter Wein, Mur., Cig., C., SlGor.
49741. čmígati, -am, vb. impf. fiedeln, schlecht musicieren, Mur., Cig.; Igrci nam čmigajo, Danj. (Posv. p.).
49742. čmížiti se, -ı̑žim se, vb. impf. plärren, C.
49743. čó, interj. = ča, Čemšenik ( Gor.).
49744. čǫ́ba, f. 1) die Lippe, die Lefze (o človeku zaničlj.) Mur., Jan., vzhŠt., BlKr., ogr.- C.; pl. čobe, das Maul, Mur., čobe je na stran potegnil in obregnil se, ogr.- Valj. (Rad); — čoba, das Maul: čobo obesiti, das Maul hangen lassen, M.; čobo napeti, protzen, C.; — 2) der Baumstrunk, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 3) der vorstehende Rand am Schuh, die Fummel, (čuba) Cig.; — prim. čuba, šoba.
49745. čǫ́bast, adj. dickmäulig, Mur., Cig.
49746. čobàt, -áta, adj. dickmäulig, Mur., Cig.
49747. čǫ́bavəc, -vca, m. der dicke Lippen hat, Mur.
49748. čobę́ti, -ím, vb. impf. das Maul offen halten, maulaffen, Jan., C.; — müßig sein, C., Npes.-Vraz; tam sem čobel pet tednov, SlN.
49749. čǫ́bica, f. dem. čoba; — die Mispel (mespilus), C.
49750. čóčič, m. dem. čok, C.
49751. čǫ̑čka, f. die Männerkappe, Borovlje ( Kor.)- Jarn. (Rok.).
49752. čòf, interj. patsch!
49753. čofáti, -ȃm, vb. impf. patschen, M.; — klecksen, C., Z.
49754. čofítəlj, -tlja, (-təljna), m. das Käuzchen, Dalm.; — prim. bav. schafeitelein, C.
49755. čȏfiti, -im, vb. pf. = čofniti, Cig.
49756. čófniti, čǫ̑fnem, vb. pf. platschen: v vodo, po vodi č.; — č. koga (po zobeh), jemandem eine Maulschelle geben, — č. kaj, mit etwas herausplatzen, C.
49757. čofòt, -óta, m. das Platschen, ( n. pr. o ribah), M.
49758. čofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patscheln, patschen, platschen; ribe čofotajo, M.; po vodi veslo čofota, Vrt.
49759. čoftáti, -ȃm, vb. impf. = čofotati, M.
49760. čofúlja, f. unsaubere Person, C., Z.
49761. čǫ́ga, f. 1) der Streif, der Fleck, C.; stena ima čoge, Z.; — 2) eine gefleckte Kuh, C.
49762. čǫ́gast, adj. gefleckt, gestreift, C., Cig.; getigert: čogast vol, Št.; — blatternarbig, C.
49763. čǫ́gati, čǫ̑gam, vb. impf. beflecken, beschmieren, C., Z.
49764. čǫ́gəlj, -glja, m. gefleckter Ochs, C.
49765. čǫ̑glja, f. neko jabolko, (čogla) Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
49766. čǫ̑gljast, adj. — prismojen, neumen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. kor.-nem. tschogg'l, schwachsinniger Mensch, Štrek. (Arch.).
49767. 1. čóha, f. ein Mantel oder Rock aus grobem Tuch, Cig., Jan., vzhŠt.; sršavo oblačilo, Trst. ( Vest. I. 61.); — nekoliko daljši jopič, kakršnega nosijo štajerski Slovenci ob ogrski meji, Zora V. 92.; — die Kotze, Guts., Mur., DZ.; — prim. tur. čoha, Dan.
49768. 2. čǫ́ha, f. 1) eine junge Kuh, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Sau, C.; — prim. 1. čohati. (?)
49769. čoháč, m. = čohar, Pjk. (Črt.).
49770. čohȃłnik, m. der Striegel, Jan.
49771. čohálọ, n. der Striegel, Jan.
49772. čoháš, m. = čohar, kajk.- Valj. (Rad).
49773. 1. čǫ́hati, -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.
49774. 2. čǫ́hati, vb. impf., Cig., pogl. čuhati.
49775. čǫ̑hlja, f. 1) die Patsche der Strohdecker, V.-Cig.; — 2) der Striegel, Nov.; — 3) ženska, katera se zmeraj čoha, C.
49776. čohljáti, -ȃm, vb. impf. sanft kratzen, scheuern, streicheln, ogr.- C.
49777. čohnę́ti, -ím, vb. impf. = smrdeti, Gor.; pogl. 2. čuhniti.
49778. 1. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. pf. 1) kratzen, scheuern, C., Z.; — 2) einen Streich, einen Schlag versetzen: le čohni ga! vzhŠt.- C.; — prim. čehniti, česniti.
49779. 2. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. impf., C.; mrlič že čohne, Ravn.; pogl. 2. čuhniti.
49780. čǫ́hovina, f. usnje od čohe (mlade krave), Lašče- Levst. (Rok.); ustrojiti čohov(i)ne ino manjših volov kože, Vod. (Izb. sp.).
49781. čòk, čóka, m. 1) der Klotz, Cig., Jan., Notr.; iz grdega, grčastega čoka silno lep kip storiti, Jsvkr.; — kos debla, ki se na žago dene, der Sägeklotz, Svet. (Rok.), Notr.; — der Klotz, auf dem Holz gehackt wird, Notr.; dicker Pflock, Cig., Jan., C.; stoji kakor č., Cig.; — 2) der Rumpf, Mur., Met.; — 3) untersetzter, plumper Mensch, Cig., Jan., M.; — prim. it. ciocco, der Klotz, C.
49782. čókast, adj. vierschrötig, dickleibig, Cig.
49783. čokàt, -áta, adj. untersetzt; ni ne majhen ne velik, ampak čokat, Z.
49784. čokátost, f. die Untersetztheit, Cig.
49785. čȏkəc, -kca, m. das Klötzchen, Cig.
49786. čókəlj, -klja, m. der Finger (šalivo ali zaničljivo), C.; — prim. čok.
49787. čǫ̑klja, f. = čonklja, C.
49788. čokljàt, -áta, adj. = čokat, Cig., C., Nov.
49789. čǫ̑kljav, adj. = čonkljav, C.
49790. čokolȃda, f. die Chocolade.
49791. čǫ̑l, m. = češarek, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. čola.
49792. čǫ́la, f. der Klotz, der Baumstrunk, Gor.; Bolc- Erj. (Torb.); der Haublock, Cig.; čola za drva, DZ.; der Ambossstock, Cig.; č. strojarska, der Gerbebaum, Cig.; — tist les, ki pri zavori na kolo tišči, Gor.; — prim. nem. Zoll, Zollen = Klotz, Štrek. (LjZv.).
49793. čȏłn, m. 1) der Kahn; = ladja: razbijaš čolnove na morju, Trub.; — 2) die Mulde, großer Trog ( z. B. zum Abhaaren der Schweine, zur Bereitung des Mörtels u. dgl.) vzhŠt.- C.; — 3) das Weberschiffchen, C.
49794. čołnák, m. das Weberschiffchen, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
49795. čȏłnast, adj. kahnförmig, Cig., Jan.
49796. čȏłnəc, -nca, m. dem. čoln.

   49.197 49.297 49.397 49.497 49.597 49.697 49.797 49.897 49.997 50.097  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani