Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (49.501-49.600)

  1. češmínovəc, -vca, m. 1) der Berberitzenstrauch; — 2) der Berberitzensaft, Cig.
  2. češmínovina, f. das Berberitzenholz; — das Berberitzengesträuch.
  3. češmínovje, n. = češminje.
  4. čẹ̑šnja, f., pogl. črešnja.
  5. češnják, m. 1) der Zahn ( zaničlj.), M., C.; — 2) = česnik, česen, C., kajk.- Valj. (Rad).
  6. češnjáti, -ȃm, vb. impf. = česnati, Dol.
  7. čę̑špa, f. = češplja, Cig., M., Kr.- Erj. (Torb.); — prim. nem. ( dial.) zweschpe, Mik. (Et.).
  8. čę̑šplja, f. die Pflaume, die Zwetschke (prunus domestica).
  9. čę̑špljast, adj. pflaumenartig, Cig.
  10. čę́špljev, adj. Pflaumen-.
  11. čę́špljevəc, -vca, m. 1) das Pflaumenmus; — 2) der Pflaumengarten, Cig.
  12. čę́špljevina, f. 1) das Pflaumenholz; — 2) = neka trta, M.
  13. čẹ́špljevje, n. coll. die Pflaumenbäume, Cig.
  14. češpljevnják, m. das Pflaumenmus, Cig.
  15. čę́špov, adj. = češpljev.
  16. čę́špovəc, -vca, m. 1) jed iz kuhanih češp, Gor.- DSv.; — 2) neka debelejša in boljša češpa, Gor., v Brkinih- Erj. (Torb.).
  17. češúlja, f. 1) abgerissener Zweig mit Blättern, Krn- Erj. (Torb.), Gor.; češulje od vej trgati, Polj.; — ein abgerissenes Stück einer Traube, ein kleines Träubchen, BlKr., jvzhŠt.; — ein abgerissenes Büschel: č. črešenj; ajdova č., das Buchweizenbüschel; — die Doldentraube, Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) der Dingel (limodorum), Erj. (Rok.).
  18. češúljast, adj. büschelartig.
  19. češúljati, -ȗljam, vb. impf. češulje od vej trgati, Polj.
  20. češȗljəc, -ljca, m. = češulja, M.
  21. češȗljək, -ljka, m. 1) das Büschel, Z.; č. črešenj, Dol.; — 2) der Traubenholunder (sambucus racemosa), Cig.
  22. češúljevje, n. coll. Büschelchen, Träubchen.
  23. češúljica, f. dem. češulja.
  24. češuljíka, f. die Stendelwurz (platanthera), Erj. (Rok.).
  25. češȗljka, f. dem. češulja.
  26. čę́ta, f. die Schar, die Rotte, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; die auf Beute ausgehende Schar, Habd.; — hs.
  27. čę́tən, -tna, adj. Scharen-, geschart: I strel ljudi sklicuje v četne roje, Levst. (Zb. sp.).
  28. čę̑tnik, m. der Rottenführer, der Scharmeister, Cig., Zora; — (po hs.) der Major, Jan. (H.), Vrt.
  29. četovǫ̑dja, * -e, m. = četovodnik, Nov.; der Rädelsführer, nk.
  30. četovǫ̑dnik, m. der Anführer einer Schar, nk.
  31. čevəlj, -vlja, m., pogl. črevelj.
  32. čevę́žənj, -žnja, m. der Draht, Kor.; — menda iz nem. Zieheisen.
  33. čevı̑nək, -nka, m. = čovinek 2), Glas.
  34. čèvk, čę́vka, m. das Belfern, Valj. (Rad).
  35. čevkáč, m. der Schwätzer, ogr.- C.
  36. čę̑vkati, -am, vb. impf. belfern, kläffen, Habd., Cig., Jan., C.; — plaudern, schwätzen, M.; — prim. ščevkati.
  37. čę̑vkavəc, -vca, m. der Kläffer, Jan.
  38. čevketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) zwitschern, ogr.- C.; — 2) plaudern, schwatzen, ogr.- C.
  39. čevketljìv, -íva, adj. schwatzhaft, plauderhaft, ogr.- M., C.
  40. čevo, n., pogl. črevo.
  41. čẹ̀z, praep., pogl. črez.
  42. čežána, f. weich gedünstetes oder gekochtes Obst, das Obstmus, Cig., Jan., M., Gor.; der Zwetschkenpfeffer, Kor.- Jarn. ( Kres III. 474.); jabolčni krhlji s fižolom skupaj skuhani, Polj.; — prim. bav. ziseindl, eine Art Gericht, C. (?)
  43. čežánja, f. = čežana, zapŠt.- C.; — tudi pl. čežanje, gekochtes Dörrobst, zapŠt.- C.
  44. čežı̑n, m. das Glöcklein, Kor.- Trst. (Let.); das Messglöcklein, Gor.- Cig., C.
  45. čežínati, -ı̑nam, vb. impf. mit einem Glöcklein läuten, Cig.
  46. čì, conj. = če C., vzhŠt.; (pomni: či, vprašalna besedica, Rez.- Baud.; či si tam bil? Mik. (V. Gr. IV. 168.); — ga či poznam, kenne ihn wohl besser, Mik. (V. Gr. IV. 159.)).
  47. čı̑, čere, f., vzhŠt. nam. hči.
  48. čı̑ba, f. = kokoš, Z., Dol.
  49. čı̑bica, f. dem. čiba, Jarn., Cig.
  50. čı̑bka, f. dem. čiba, Cig.
  51. čìč, číča, m. das Sitzen; šaljiva beseda v pregovorih: čič nima nič, ( Št.); čič ne da nič, ( Met.); träges Sitzen bringt keinen Gewinn; čič je nič, delavec je hlebavec, mit Sitzen verdient man nichts, Arbeit bringt Brot, Guts.; — prim. čičati.
  52. číča, f. = sedež (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
  53. číčanje, n. das Sitzen (v otročjem govoru).
  54. číčati, -am, vb. impf. sitzen (v otročjem govoru).
  55. čı̑čək, -čka, m. = čičerka, Cig., C., jvzhŠt.; (= grah, Račje [ vzhŠt.]).
  56. číčimak, m. der gemeine Judendorn (zizyphus vulgaris), Z., Tuš. (B.).
  57. čı̑čkati, -am, vb. impf. sitzen (v otroč. govoru).
  58. číčniti, čı̑čnem, vb. pf. sich setzen (v otročjem govoru).
  59. čida, pron. interr. et rel. indecl. wessen? dessen, deren: čida žena? ogr.- C.; od sina si venčana, čida mati bila si, ogr.- C.; — prim. čiga.
  60. čidən, -dna, pron. poss. = čigav, ogr.- M., C.
  61. 1. číga, f. die Lauer: na čigo iti, na čigi biti, Rez.- C.; — prim. čigati.
  62. 2. číga, f. 1) die Winde (um Lasten in die Höhe zu ziehen), Habd., C., Valj. (Rad); studenec na čigo, der Ziehbrunnen, vzhŠt.; — = škripec, die Ziehrolle, C.; — 2) der Kreisel, Habd., Trst. (Let.); — 3) die Schnecke, C.; — iz madž. csiga, C.
  63. 3. číga, f. = kečiga, Erj. (Ž.); — hs.
  64. čigȃ, * pron. interr. 1) wessen? čiga je le-ta dežela? Dalm.; da se učimo, čiga sin je Kristus, Trub. (Post.); čiga je le-ta podoba? Schönl.; čiga sin si? čiga delo je to? Danj., BlKr.; — 2) pron. indef. jemandes: ako čiga brat umrje, Dalm.; — skrčeno iz čijega, Škrab. (Cv. II. 11.).
  65. čígati, -am, vb. impf. lauern, aufpassen: na koga č., Rez.- C.; — prim. češ. čihati, lauern.
  66. čígav, adj. der gerne späht, lauert, Rez.- C.
  67. čigáv, pron. poss. wessen? wem gehörig? čigav je ta klobuk? wem gehört dieser Hut? povej mi, čigava je ta hiša.
  68. čígavəc, -vca, m. der Lauerer, der Spion, Rez.- C.
  69. čı̑gec, -gca, m. der Kreisel: čigec-migec = dideldajček, s katerim vino in slatino mešajo, Vest. I. 15.; — prim. 2. čiga.
  70. čígice, f. pl. die Flaschenzüge der Weber, C.; — prim. 2. čiga.
  71. čigı̑njka, f. neko jabolko, imenovano po vasi Čiginj, Tolm.- Erj. (Torb.).
  72. čı̑gla, f. neka vinska trta, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  73. číhati, čı̑ham, vb. impf., nam. kihati, Gor., Kor., Jan.; — prim. stsl. čihati.
  74. čı̑j, pron. poss. = čigav, Št.- Cig., C.
  75. číjən, -jna, adj. = čij, C.
  76. 1. čı̑k, m. der Ochs (v otročjem govoru, in kadar se kliče), C.
  77. 2. čı̑k, m. 1) der Cigarrenrest; — 2) die letzte Prise Schnupftabak in der Dose, Hal.- C.
  78. 3. čı̑k, m. der Wetterfisch (cobitis fossilis) Erj. (Z.), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.).
  79. 1. čı̑ka, f. die Kuh (v otročjem govoru in kadar se kliče), C.
  80. 2. čı̑ka, f. = 2. čik, der Cigarrenrest, Štrek.
  81. čı̑kati, -am, vb. impf. Cigarrenreste kauen.
  82. čı̑kəc, -kca, m. dem. čik, das Oechslein, C.
  83. číł, číla, adj. 1) ausgerastet, Rib.- Mik.; — munter, frisch: čili konji; (o človeku) čil in krepak, Zv.; regsam, Cig. (T.); — 2) rüstig, gesund, stark; čilo zrno, gehaltvoller Kern, C.; čila moka, das Kernmehl, das Auszugsmehl, Dol.- Cig., DZ.; na čilo mleti, fein mahlen, Z.
  84. čilák, m. ime konju, Valj. (Rad).
  85. číležən, -žna, m. = čevežen, Pohl., Mur.
  86. čilibúha, f. das Krähenauge (strychnos nux vomica), Tuš. (B.), Levst. (Nauk); — rus.
  87. čílost, f. die Munterkeit, die Rüstigkeit.
  88. čìm, conj. je; išči pod: kaj.
  89. číma, f. ein langsamer Mensch, Štrek.; — prim. čimiti.
  90. čímežən, -žna, m. der Draht, Gor.; — prim. čevežen.
  91. čimı̑n, m. der Kümmel, Mik.; — prim. kumin.
  92. čímiti, -im, vb. impf. zaudern, langsam arbeiten, Štrek.
  93. čı̑mpež, m., Gor.; pogl. kimpež.
  94. čìmž, čímža, m. = čremsa, Gor.- Cig., Valj. (Rad).
  95. čı̑mža, f. die Beize, M., Z.
  96. čı̑mžati, -am, vb. impf. 1) beizen, Cig., M.; — č. (činžati) kako reč, mit einer Sache nicht fertig werden, Gor.; — 2) zehren, č. se, abzehren, mager werden, (činžati) Jan., Fr.- C.; č. se, verwesen, hinschwinden, Polj.; — 3) intr. = č. se, an Kräften abnehmen: vedno je čimžal, da je umrl, Lašče- Levst. (Rok.).
  97. čímžiti, čı̑mžim, vb. impf. 1) = čimžati, Z.; — 2) č. se = kremžiti se, Dol.
  98. čı̑n, m. 1) die That, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (po rus.) der Rang, Cig. (T.), DZ.; die Charge, Levst. (Nauk); najstarejši po činu, der Rangälteste, DZ.
  99. čin, interj. čin čin! = cin, cin! C.
  100. čı̑nčež, m., Cig., Gor.; pogl. kinkež.

   49.001 49.101 49.201 49.301 49.401 49.501 49.601 49.701 49.801 49.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA