r (49.401-49.500)

49401. čélovnik, m. košček posekanega debla, ki ga odžagajo ali odsekajo, kadar je čelijo, Ljub.
49402. čemę̑la, f., GBrda, pogl. čebela.
49403. čəmẹ́ti, -ím, vb. impf. hinbrütend hocken, warten: čemeti kje v kakem kotu brez dela, Cig., C.; rak čemi v svojem ždiči, Erj. (Izb. sp.); — prim. 2) čumeti.
49404. čə̀mž, m., Tuš. (R.); pogl. čimž, črensa.
49405. čę̑nča, ** f. 1) eine Person, die gerne schwätzt, das Plaudermaul; ti si prava č., jvzhŠt.; — 2) pl. čenče, das Geschwätz, der Klatsch: to so prazne čenče, Cig., jvzhŠt.; — prim. it. ciancia, Tand, Geschwätz.
49406. čę̑nčast, adj. geschwätzig, Z.
49407. čenčáti, -ȃm, vb. impf. plaudern, leeres Zeug schwatzen; — prim. it. cianciare, plaudern.
49408. čenčàv, -áva, adj. geschwätzig, Z.
49409. čenčávast, adj. plauderhaft, geschwätzig, M.
49410. čenčávost, f. die Geschwätzigkeit, M.
49411. čę́nžiti, -im, vb. impf. = pražiti, Podčavenci- Erj. (Torb.).
49412. čèp, čépa, m. 1) der Zapfen; s čepom zatekniti luknjo; pijan kakor čep; — der Zapfen am Wellbaum, Cig.; — in der Mühle das Ende des Nagels im Bodensteine, Cig.; — der Fenster- oder Thürkegel, C.; — der Gewehrpfropf, BlKr.; — 2) der Rebenzapfen: na dve očesi rezana trta, jvzhŠt.; — 3) kratek jarek, napeljan na travnik iz memo tekoče vode, Dict., Brdo ( Gor.), Levst. (Rok.); — 4) neka riba: der Rauhbarsch (aspro), Zidani Most- Erj. (Torb.); — 5) der Ueberschuss, der Saldo, Z., Gor.
49413. 1. čẹ́pa, f. latvica za mleko, Tolm.; pogl. črepa.
49414. 2. čę̑pa, f. die Haube, Mik. (Et.); die Mütze, Z.; — prim. srlat. capa, Mik. (Et.).
49415. čépast, ** adj. zapfenförmig; zobje so trda telesa čepaste podobe, Erj. (Som.).
49416. 1. čȇpəc, -pca, m. dem. čep.
49417. 2. čę̑pəc, -pca, m. die Haube, Cig., Let.; — tudi: stsl.; prim. 2. čepa, čepica.
49418. čȇpek, -pka, m. dem. čep; das Zäpfchen; — das Halszäpfchen, Cig., C.
49419. čepẹ̑nje, n. das Hocken.
49420. čepẹ́ti, -ím, vb. impf. hocken, kauern; kokoš čepi na veji; človek ne more vedno doma čepeti, man kann nicht immer zu Hause hocken.
49421. čę̑pica, f. die Kappe, V.-Cig., Jan., Mik.; čepico sneti, Zora; — die Haube, Cig., Jan., C., nk.; — prim. srlat. capa, Mik. (Et.).
49422. čepìč, -íča, m. 1) das Zäpfchen; — 2) das Halszäpfchen, Cig.; — 3) die Flachsschwinge, Cig.; — 4) pl. čepiči, die Schienenruthen bei den Webern, die Seitenstäbe des Weberblattes, V.-Cig.
49423. čę̑pičast, adj. kappenförmig, Jan.
49424. čę̑pičnik, m. der Haubenkopf, der Haubenstock, Cig., Jan.
49425. čepičnják, m. der Haubenstock, Jan.
49426. čepin ..., pogl. črepin ...
49427. čepı̑nəc, -nca, m. 1) der Zapfen im Weinfass, M., Ip.- Erj. (Torb.); — 2) der Schneidebohrer mit scharfen Schneiden, V.-Cig.
49428. čẹ̑plja, f. der Rahmtopf, Cig.; — prim. čepnja.
49429. čẹ̑pnica, f. kleine Kohlenpfanne, M., Valj. (Rad).
49430. čȇpnik, m. 1) der Zapfenbohrer, Cig., M.; — 2) der Zapfen in den Teichen zum Ablassen des Wassers, V.-Cig.
49431. čepnína, f. das Zapfengeld, Cig.
49432. čẹ̑pnja, f., M., Hrušica- Erj. (Torb.); pogl. črepnja.
49433. čepǫ̑n, m. = vodir, oselnik, Tolm.
49434. čépovka, f. die Zapfenbirne, C.
49435. čepovlàk, m. = čepovlek, Cig.
49436. čepovlẹ̀k, -ẹ́ka, m. der Korkzieher, Jan.; — pogl. zatičnjak.
49437. čepȗn, m. = čepon, C.
49438. čès, čésa, m. das Spanscheit, Mur., Danj.- Mik., Valj. (Rad).
49439. česȃłnik, m. der Kamm, Jarn., Cig., Jan., C.; — der Striegel, C.
49440. česálọ, n. der Kamm, Cig.; — der Striegel, Cig.; — = mikalnik, die Hechel, C.
49441. čésanje, n. 1) das Reißen, Z.; das Federschleißen, C.; — 2) das Kämmen; — das Striegeln.
49442. čésati, čę́šem, vb. impf. 1) reißen, abreißen, zerreißen; Česa ( nam. češe) lomi, prisekava ( namr. toča), Slom.; — 2) kämmen; striegeln; česati tuje garje, sich in fremde Händel mischen, Cig.; — prügeln, M.
49443. česȃvəc, -vca, m. der Kämmer, Cig., Jan.
49444. česȃvka, f. die Kämmerin, Cig., Jan.
49445. čésəc, -sca, m. dem. čes; der Splitter, Z.
49446. česə̀k, -skà, m. dem. čes; das Spanscheitchen, C.
49447. čésəlj, -slja, m. der Kamm, Habd.; — der Striegel, C.; — prim. češelj.
49448. čésən, -sna, m. der Knoblauch (allium sativum); v nebesih lupijo debel česen (debel sneg gre), Dol.- LjZv.; hostni č., das Knoblauchkraut (erysimum alliaria), C.
49449. čésənj, ** -snja, m. = česen, Habd., Tuš. (R.).
49450. česla, f. = česmina, Mik.
49451. česlíka, f. das Nadelkraut (scandix pecten Veneris), Habd.; (češljika, Guts.).
49452. česlíkovina, f. = česlika, Cig.
49453. 1. čéslọ, n. der Kamm, BlKr.- Mik.
49454. 2. čẹ́slọ, n., pogl. čreslo.
49455. česmíga, f. = česmina, Mur., Cig.
49456. česmíka, ** f. = česmina, Valj. (Rad).
49457. česmı̑n, m. = česmina, M., Tuš. (B.).
49458. česmína, f. der Sauerdorn, der Weinschädling (berberis vulgaris), Mur., Mik.
49459. česmı̑nje, n. das Gesträuch des Sauerdorns, des Weinschädlings, M., Robič ( Nkol.).
49460. česmínov, adj. vom Sauerdorn, Mur.
49461. česmínovəc, -vca, m. 1) česminov grm, Mur.; — 2) der Berberitzensaft, Mur., Valj. (Rad).
49462. česnáti, -ȃm, vb. impf. dummes oder unflätiges Zeug schwatzen, Kr.; samo svojih neumnosti mi ne česnajte, Jurč.
49463. čésnəc, -sənca, (-nəca), m. dem. česen, Valj. (Rad).
49464. čésnək, -sənka, (-nəka), m. dem. česen, Jan., Mik., Danj. (Posv. p.).
49465. česník, m. = česen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Štrek.
49466. česníka, f. fader, lästiger Mensch, Polj.
49467. česníkovica, f. die Narcisse, C.
49468. čésniti, čę̑snem, vb. pf. einen Schlag versetzen: č. koga po obrazu, Cig., Bes.
49469. česnjáti, -ȃm, vb. impf. = česnati, Jan., ZgD.
49470. čésnov, adj. Knoblauch-; česnova glava, eine Knoblauchzwiebel; česnovo olje, das Knoblauchöl, Cig. (T.).
49471. čésnovka, f. die Knoblauchraute (sisymbrium alliaria), Tuš. (R.).
49472. čę̑st, f. = čast, vzhŠt., ogr.; le lepo po česti, nur schön artig, Kropa ( Gor.).
49473. čę̑stən, -stna, adj. = časten, nk.; čestnega storiti, Trub.; — pomni čestna ženska, voll Ehrgefühl, Litija- Svet. (Rok.); — artig, Kropa ( Gor.).
49474. 1. čestı̑t, adj. glücklich, selig: čestiti so ti, kateri ..., Krelj; — prim. stsl. čęstitъ, felix.
49475. 2. čəstı̑t, adj. = častit, Jan., nk.; čestita južina, gesegnete Mahlzeit! Kropa ( Gor.).
49476. čəstiták, m. častit človek, nam. častitak: postojte, vrli čestitaki, Levst. ( Pavl.).
49477. čestítanje, n. das Gratulieren, nk.
49478. čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.
49479. čestı̑tək, -tka, m. die Gratulation, C.
49480. čəstíti, -ím, vb. impf. = častiti, Mur., Jan., Burg., nk.; bodi češčen, Heil dir! sei gegrüßt, Dict., Cig., Jan.
49481. čestı̑tka, ** f. 1) das Gratulationsschreiben, die Gratulation, h. t.- Cig. (T.); — 2) čestitka (ali čestka), bajeslovno bitje = sojenica, okoli Kostanjevice- Vest. I. 2.; — prim. častite žene.
49482. čę́stọ, adv. oft, häufig, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Boh., ogr.- Valj. (Rad), nk.; često preberite, Trub.; č. v dnevi, Schönl.; compar. češče, Meg., Guts., Boh., Trub.; ( Dict. naglaša: čestọ̑, prim. ogr. "čestou").
49483. česúlja, f. = češulja, Rib.- M.
49484. čəščénje, n. = čaščenje, die Verehrung; golo zunanje č. nič ne pomaga, Ravn.; angelsko č., der englische Gruß.
49485. čéšəlj, -šlja, m. 1) der Kamm, Dol.- Cig., Jan.; — der Striegel, C.; der Hechelkamm, vzhŠt., C.; — 2) = češulja, Tolm.- Štrek. (Let.).
49486. čȇško, -ka, m. kravji varuh, bajeslovno bitje, Pjk. (Črt.); sveti češko, da bo vime težko, da bo bogat čeh, Št.- Z.; — prim. čeh.
49487. češlják, m. die Weberkarde, C.
49488. čéšljast, adj. kammförmig: češljaste tipalnice, Erj. (Ž.), Vrt.
49489. češljáti, -ȃm, vb. impf. listje č. = odsekavati, Tolm.- Štrek. (Let.).
49490. češljíga, f. eine Art Distel, Habd.- Mik., C.
49491. češljíka, f. der Venuskamm, das Nadelkraut (scandix pecten Veneris), Jan., M.; — hs.
49492. češljíkovina, f. das Nadelkraut, M.
49493. češmíga, f. = češmin, C.
49494. češmíka, f. = česmin, Mik.
49495. češmı̑lica, f. = češmin, M.
49496. češmı̑lje, n. = češminje, Jarn., Mur., Cig., Josch.
49497. češmı̑n, m. der Sauerdorn (berberis vulgaris); — prim. česmina.
49498. češmína, f. = češmin.
49499. češmı̑nje, n. das Berberitzengesträuch.
49500. češmínov, adj. Berberitzen-; tudi: češmı̑nov.

   48.901 49.001 49.101 49.201 49.301 49.401 49.501 49.601 49.701 49.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani