Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (49.397-49.496)

  1. čȇłnik, m. der Stirnriemen, C.
  2. čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck ( bot., chalaza), ( n. pr. pri kostanju), Tolm.- Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).
  3. čelóba, f. die Gediegenheit (des Getreidekorns), Ptuj- C.; — prim. čel.
  4. čelọ̑st, f. = čeloba, Ptuj- C.
  5. čélovnik, m. košček posekanega debla, ki ga odžagajo ali odsekajo, kadar je čelijo, Ljub.
  6. čemę̑la, f., GBrda, pogl. čebela.
  7. čəmẹ́ti, -ím, vb. impf. hinbrütend hocken, warten: čemeti kje v kakem kotu brez dela, Cig., C.; rak čemi v svojem ždiči, Erj. (Izb. sp.); — prim. 2) čumeti.
  8. čə̀mž, m., Tuš. (R.); pogl. čimž, črensa.
  9. čę̑nča, ** f. 1) eine Person, die gerne schwätzt, das Plaudermaul; ti si prava č., jvzhŠt.; — 2) pl. čenče, das Geschwätz, der Klatsch: to so prazne čenče, Cig., jvzhŠt.; — prim. it. ciancia, Tand, Geschwätz.
  10. čę̑nčast, adj. geschwätzig, Z.
  11. čenčáti, -ȃm, vb. impf. plaudern, leeres Zeug schwatzen; — prim. it. cianciare, plaudern.
  12. čenčàv, -áva, adj. geschwätzig, Z.
  13. čenčávast, adj. plauderhaft, geschwätzig, M.
  14. čenčávost, f. die Geschwätzigkeit, M.
  15. čę́nžiti, -im, vb. impf. = pražiti, Podčavenci- Erj. (Torb.).
  16. čèp, čépa, m. 1) der Zapfen; s čepom zatekniti luknjo; pijan kakor čep; — der Zapfen am Wellbaum, Cig.; — in der Mühle das Ende des Nagels im Bodensteine, Cig.; — der Fenster- oder Thürkegel, C.; — der Gewehrpfropf, BlKr.; — 2) der Rebenzapfen: na dve očesi rezana trta, jvzhŠt.; — 3) kratek jarek, napeljan na travnik iz memo tekoče vode, Dict., Brdo ( Gor.), Levst. (Rok.); — 4) neka riba: der Rauhbarsch (aspro), Zidani Most- Erj. (Torb.); — 5) der Ueberschuss, der Saldo, Z., Gor.
  17. 1. čẹ́pa, f. latvica za mleko, Tolm.; pogl. črepa.
  18. 2. čę̑pa, f. die Haube, Mik. (Et.); die Mütze, Z.; — prim. srlat. capa, Mik. (Et.).
  19. čépast, ** adj. zapfenförmig; zobje so trda telesa čepaste podobe, Erj. (Som.).
  20. 1. čȇpəc, -pca, m. dem. čep.
  21. 2. čę̑pəc, -pca, m. die Haube, Cig., Let.; — tudi: stsl.; prim. 2. čepa, čepica.
  22. čȇpek, -pka, m. dem. čep; das Zäpfchen; — das Halszäpfchen, Cig., C.
  23. čepẹ̑nje, n. das Hocken.
  24. čepẹ́ti, -ím, vb. impf. hocken, kauern; kokoš čepi na veji; človek ne more vedno doma čepeti, man kann nicht immer zu Hause hocken.
  25. čę̑pica, f. die Kappe, V.-Cig., Jan., Mik.; čepico sneti, Zora; — die Haube, Cig., Jan., C., nk.; — prim. srlat. capa, Mik. (Et.).
  26. čepìč, -íča, m. 1) das Zäpfchen; — 2) das Halszäpfchen, Cig.; — 3) die Flachsschwinge, Cig.; — 4) pl. čepiči, die Schienenruthen bei den Webern, die Seitenstäbe des Weberblattes, V.-Cig.
  27. čę̑pičast, adj. kappenförmig, Jan.
  28. čę̑pičnik, m. der Haubenkopf, der Haubenstock, Cig., Jan.
  29. čepičnják, m. der Haubenstock, Jan.
  30. čepin ..., pogl. črepin ...
  31. čepı̑nəc, -nca, m. 1) der Zapfen im Weinfass, M., Ip.- Erj. (Torb.); — 2) der Schneidebohrer mit scharfen Schneiden, V.-Cig.
  32. čẹ̑plja, f. der Rahmtopf, Cig.; — prim. čepnja.
  33. čẹ̑pnica, f. kleine Kohlenpfanne, M., Valj. (Rad).
  34. čȇpnik, m. 1) der Zapfenbohrer, Cig., M.; — 2) der Zapfen in den Teichen zum Ablassen des Wassers, V.-Cig.
  35. čepnína, f. das Zapfengeld, Cig.
  36. čẹ̑pnja, f., M., Hrušica- Erj. (Torb.); pogl. črepnja.
  37. čepǫ̑n, m. = vodir, oselnik, Tolm.
  38. čépovka, f. die Zapfenbirne, C.
  39. čepovlàk, m. = čepovlek, Cig.
  40. čepovlẹ̀k, -ẹ́ka, m. der Korkzieher, Jan.; — pogl. zatičnjak.
  41. čepȗn, m. = čepon, C.
  42. čès, čésa, m. das Spanscheit, Mur., Danj.- Mik., Valj. (Rad).
  43. česȃłnik, m. der Kamm, Jarn., Cig., Jan., C.; — der Striegel, C.
  44. česálọ, n. der Kamm, Cig.; — der Striegel, Cig.; — = mikalnik, die Hechel, C.
  45. čésanje, n. 1) das Reißen, Z.; das Federschleißen, C.; — 2) das Kämmen; — das Striegeln.
  46. čésati, čę́šem, vb. impf. 1) reißen, abreißen, zerreißen; Česa ( nam. češe) lomi, prisekava ( namr. toča), Slom.; — 2) kämmen; striegeln; česati tuje garje, sich in fremde Händel mischen, Cig.; — prügeln, M.
  47. česȃvəc, -vca, m. der Kämmer, Cig., Jan.
  48. česȃvka, f. die Kämmerin, Cig., Jan.
  49. čésəc, -sca, m. dem. čes; der Splitter, Z.
  50. česə̀k, -skà, m. dem. čes; das Spanscheitchen, C.
  51. čésəlj, -slja, m. der Kamm, Habd.; — der Striegel, C.; — prim. češelj.
  52. čésən, -sna, m. der Knoblauch (allium sativum); v nebesih lupijo debel česen (debel sneg gre), Dol.- LjZv.; hostni č., das Knoblauchkraut (erysimum alliaria), C.
  53. čésənj, ** -snja, m. = česen, Habd., Tuš. (R.).
  54. česla, f. = česmina, Mik.
  55. česlíka, f. das Nadelkraut (scandix pecten Veneris), Habd.; (češljika, Guts.).
  56. česlíkovina, f. = česlika, Cig.
  57. 1. čéslọ, n. der Kamm, BlKr.- Mik.
  58. 2. čẹ́slọ, n., pogl. čreslo.
  59. česmíga, f. = česmina, Mur., Cig.
  60. česmíka, ** f. = česmina, Valj. (Rad).
  61. česmı̑n, m. = česmina, M., Tuš. (B.).
  62. česmína, f. der Sauerdorn, der Weinschädling (berberis vulgaris), Mur., Mik.
  63. česmı̑nje, n. das Gesträuch des Sauerdorns, des Weinschädlings, M., Robič ( Nkol.).
  64. česmínov, adj. vom Sauerdorn, Mur.
  65. česmínovəc, -vca, m. 1) česminov grm, Mur.; — 2) der Berberitzensaft, Mur., Valj. (Rad).
  66. česnáti, -ȃm, vb. impf. dummes oder unflätiges Zeug schwatzen, Kr.; samo svojih neumnosti mi ne česnajte, Jurč.
  67. čésnəc, -sənca, (-nəca), m. dem. česen, Valj. (Rad).
  68. čésnək, -sənka, (-nəka), m. dem. česen, Jan., Mik., Danj. (Posv. p.).
  69. česník, m. = česen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Štrek.
  70. česníka, f. fader, lästiger Mensch, Polj.
  71. česníkovica, f. die Narcisse, C.
  72. čésniti, čę̑snem, vb. pf. einen Schlag versetzen: č. koga po obrazu, Cig., Bes.
  73. česnjáti, -ȃm, vb. impf. = česnati, Jan., ZgD.
  74. čésnov, adj. Knoblauch-; česnova glava, eine Knoblauchzwiebel; česnovo olje, das Knoblauchöl, Cig. (T.).
  75. čésnovka, f. die Knoblauchraute (sisymbrium alliaria), Tuš. (R.).
  76. čę̑st, f. = čast, vzhŠt., ogr.; le lepo po česti, nur schön artig, Kropa ( Gor.).
  77. čę̑stən, -stna, adj. = časten, nk.; čestnega storiti, Trub.; — pomni čestna ženska, voll Ehrgefühl, Litija- Svet. (Rok.); — artig, Kropa ( Gor.).
  78. 1. čestı̑t, adj. glücklich, selig: čestiti so ti, kateri ..., Krelj; — prim. stsl. čęstitъ, felix.
  79. 2. čəstı̑t, adj. = častit, Jan., nk.; čestita južina, gesegnete Mahlzeit! Kropa ( Gor.).
  80. čəstiták, m. častit človek, nam. častitak: postojte, vrli čestitaki, Levst. ( Pavl.).
  81. čestítanje, n. das Gratulieren, nk.
  82. čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.
  83. čestı̑tək, -tka, m. die Gratulation, C.
  84. čəstíti, -ím, vb. impf. = častiti, Mur., Jan., Burg., nk.; bodi češčen, Heil dir! sei gegrüßt, Dict., Cig., Jan.
  85. čestı̑tka, ** f. 1) das Gratulationsschreiben, die Gratulation, h. t.- Cig. (T.); — 2) čestitka (ali čestka), bajeslovno bitje = sojenica, okoli Kostanjevice- Vest. I. 2.; — prim. častite žene.
  86. čę́stọ, adv. oft, häufig, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Boh., ogr.- Valj. (Rad), nk.; često preberite, Trub.; č. v dnevi, Schönl.; compar. češče, Meg., Guts., Boh., Trub.; ( Dict. naglaša: čestọ̑, prim. ogr. "čestou").
  87. česúlja, f. = češulja, Rib.- M.
  88. čəščénje, n. = čaščenje, die Verehrung; golo zunanje č. nič ne pomaga, Ravn.; angelsko č., der englische Gruß.
  89. čéšəlj, -šlja, m. 1) der Kamm, Dol.- Cig., Jan.; — der Striegel, C.; der Hechelkamm, vzhŠt., C.; — 2) = češulja, Tolm.- Štrek. (Let.).
  90. čȇško, -ka, m. kravji varuh, bajeslovno bitje, Pjk. (Črt.); sveti češko, da bo vime težko, da bo bogat čeh, Št.- Z.; — prim. čeh.
  91. češlják, m. die Weberkarde, C.
  92. čéšljast, adj. kammförmig: češljaste tipalnice, Erj. (Ž.), Vrt.
  93. češljáti, -ȃm, vb. impf. listje č. = odsekavati, Tolm.- Štrek. (Let.).
  94. češljíga, f. eine Art Distel, Habd.- Mik., C.
  95. češljíka, f. der Venuskamm, das Nadelkraut (scandix pecten Veneris), Jan., M.; — hs.
  96. češljíkovina, f. das Nadelkraut, M.
  97. češmíga, f. = češmin, C.
  98. češmíka, f. = česmin, Mik.
  99. češmı̑lica, f. = češmin, M.
  100. češmı̑lje, n. = češminje, Jarn., Mur., Cig., Josch.

   48.897 48.997 49.097 49.197 49.297 49.397 49.497 49.597 49.697 49.797  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA