Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (49.201-49.300)

  1. čȃsih, adv. = časi, Levst. (Močv.), Žnid.
  2. čȃsnica, f., V.-Cig., Guts., Pohl. (Km.), pogl. časnik.
  3. čȃsnik, m. die Zeitung, das Journal, Cig., Jan., nk.
  4. časnína, f. das Zeitliche, V.-Cig.
  5. čȃsniški, adj. Zeitungs-, nk.
  6. čȃsništvọ, n. das Zeitungswesen, nk.
  7. čásnost, f. die Zeitlichkeit, die Endlichkeit, Cig.; srca niso našla držaja v časnosti, Cv.
  8. časokàz, -káza, m. das Chronoskop, Cig. (T.).
  9. čȃsoma, adv. allmählich, Cig.
  10. časopìs, -písa, m. die Zeitschrift, Cig., Jan., nk.; — češ., hs., po nem.
  11. časopı̑sən, -sna, adj. Zeitschrift-.
  12. časopı̑sje, n. das Zeitschriftenwesen, die Zeitschriften.
  13. časoslòv, -slǫ́va, m. das Brevier, C., Nov.; — stsl.
  14. časoslǫ̑vəc, -vca, m. der Chronolog, Cig., Jan.
  15. časoslǫ́vən, -vna, adj. chronologisch, Cig., Jan.
  16. časoslǫ̑vje, n. die Chronologie, Cig., Jan.
  17. časoštẹ́tje, n. die Zeitrechnung, DZ.
  18. čásovən, ** -vna, adj. Zeit-: časovna vrsta (pomisli), die Zeitreihe der Gedanken, ( opp. Raumreihe, phil.), Cig. (T.).
  19. časoznȃnəc, -nca, m. = časoslovec, Cig., Jan.
  20. časoznȃnstvọ, n. = časoslovje, Cig., Jan.
  21. čȃst, -ı̑, f. 1) die Ehre; čast, komur čast (gre), Ehre, wem Ehre gebürt; na (v) čast biti komu, jemandem zur Ehre gereichen; časti iskati, ehrgeizig sein; časti lakomen, ehrgeizig; — die Verherrlichung, die Ehre; vse za božjo čast! na čast njegovega rojstnega dne; čast dajati komu, jemanden verherrlichen, preisen; čast bodi Bogu! Gott sei gepriesen! — 2) die Würde: kraljeva čast, die königliche Würde, generalska čast, die Generalswürde; odpovedati se poveljniški časti, die Feldherrnwürde niederlegen; — 3) die persönliche Ehre, der gute Name; čast komu jemati, krasti, die Ehre abschneiden; časti mu je mar, er hat Ehre im Leibe; hišna čast, die Hausehre.
  22. částən, -tna, adj. 1) Ehren-: častna straža, die Ehrenwache; častno meščanstvo, das Ehrenbürgerrecht; — 2) Rang-: častna stopnja, die Rangstufe; — 3) ehrenvoll, ehrend: častni poziv, die ehrenvolle Einladung; častno koga v misel vzeti, jemandes in Ehren gedenken; častni gospodje, die verehrten Herren, Levst. (Močv.); ehrenwert: Bog je velik in č. črez vse druge bogove, Dalm.
  23. časténje, n., pogl. čaščenje.
  24. časti, adv. vielleicht, Jarn.; — prim. često. (?)
  25. častihlẹ́pən, -pna, adj. ehrsüchtig, ehrgeizig, Jan., nk.
  26. častiláčən, -čna, adj., Cig., Jan., M., Z.; pogl. častilakomen.
  27. častilákom, adj. = častilakomen, Jan.
  28. častilákoməc, -mca, m. der Ehrgeizige, Krelj.
  29. častilákomən, -mna, adj. = časti lakomen, ehrsüchtig, ehrgeizig.
  30. častilákomnik, m. der Ehrgeizige, Mur.
  31. častilákomnost, f. die Ehrsucht, der Ehrgeiz.
  32. častilákotən, -tna, adj. = častilakomen, Mur.
  33. častíłən, -łna, adj. ehrend, Jan., nk.
  34. častiljúbən, -bna, adj. ehrliebend, Cig., Jan.; — prim. hs. častoljuban, rus. čestoljubnyj.
  35. častiljȗbje, n. die Ehrliebe, Cig., Jan.
  36. častílọ, n. die Auszeichnung, C.
  37. častı̑t, adj. 1) ehrenvoll; č. stan; ehrwürdig; č. starček; geehrt (v naslovih): častiti gospod! častita družba! — 2) častite žene = žalik žene, Jarn.; — 3) častite so te oči, selig sind diese Augen, Krelj; nam. "čestite"; prim. 2. čestit.
  38. častı̑telj, m. der Verehrer, Mur., Danj.- Mik., nk.
  39. častı̑təv, -tve, f. die Verehrung; božja č., die Verehrung Gottes, Ravn.
  40. častíti, -ím, vb. impf. Ehre erweisen, ehren, verehren; Boga č.; krive bogove č.; zaslužne može č.; to ga časti, das gereicht ihm zur Ehre.
  41. častı̑tljiv, adj. ehrwürdig; č. starček.
  42. častı̑tljivost, f. die Ehrwürdigkeit.
  43. častı̑tost, f. die Ehrsamkeit, die Ehrwürdigkeit.
  44. častı̑vəc, -vca, m. der Verehrer.
  45. častı̑vka, f. die Verehrerin.
  46. častižéljən, -ljna, adj., nam. časti željen, ehrbegierig, Mur., Cig., Jan., nk.
  47. častižéljnost, f. die Ehrbegierde, Mur., Cig., Jan., nk.
  48. častljìv, -íva, adj. ehrenvoll: častljivo ime, Guts. (Res.).
  49. častník, m. 1) der Verehrer, Dict.; — 2) der Würdenträger, Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); cerkveni častniki, Cv.; nav. čȃstnik, der Officier, nk.
  50. čȃstniški, adj. Officiers-: č. namestnik, der Officiersstellvertreter, Navr. (Let.).
  51. částnost, f. das Ehrenvolle, das Ehrende; — die Achtbarkeit, Cig.
  52. čáša, f. der Trinkbecher, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; das Trinkglas, nk.; der Kelch, Mur., Cig., Jan.; leseno torilce z ročem, s katerim se pije voda, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — der Becher (ein Sternbild), Cig. (T.); — der Kelch ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  53. čášast, adj. becherförmig, kelchartig, Cig.
  54. čaščénje, n. die Verehrung.
  55. čášən, -šna, adj. Becher-; — Kelch-: čašni listi, die Kelchblätter, Tuš. (R.).
  56. čášica, f. dem. čaša; das Becherchen; das Gläschen; obistna č., der Nierenkelch, Erj. (Som.); die Pfanne ( zool.), Cig. (T.); bedrna čašica, die Hüftpfanne, Cig.
  57. čȃška, * f. = čašica, Mur., Met.
  58. čȃšnik, m. das Kelchfutteral, Cig.
  59. čȃta, f. der Hinterhalt: na čatah umoriti, ogr.- Valj. (Rad); na čatah posedavati, C.; — prim. madž. csata, der Kampf, in slov. četa.
  60. čȃtež, m. 1) nekak kratek pregelj, ki se rabi pri četveri, Kras; — 2) neki pogorski duh, vzhŠt.; prim. Pjk. (Črt. 32.).
  61. čávəlj, -vlja, m. der Nagel; mirno so mu rjavele risane puške o čavljih, LjZv.; — iz it. chiavo, Nagel, Mik. (Et.).
  62. čȃvəljc, (-vljəc), -vəljca, m. dem. čavelj.
  63. čávəljnik, m. sveder za čavlje, C.
  64. čavílja, f. debel, dolg žrebelj, Goriš.; — prim. it. caviglia, der Pflock.
  65. čavlję̑n, adj. Nagel-, C.; čavljene rane na rokah, Krelj.
  66. čavljenják, m. der Nagelhammer, C.
  67. čávljenka, f. das Nagelmodell, C.
  68. čávljič, m. dem. čavelj.
  69. čávljičək, -čka, m. dem. čavljič.
  70. čȃvsati, -am, vb. impf. = kavsati, Z., Št.
  71. čbę̑la, f., pogl. čebela.
  72. čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.- Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).
  73. čəbę̑la, f. 1) die Biene; die Honigbiene (apis mellifica); č. delavka, die Arbeits- oder Flugbiene, Cig.; čebele gredo na zbir (biro), die Bienen fliegen aus, Cig.; čebele zajemati, nalagati, die Bienen fassen, in den Stock bringen, Cig.; čebele izpodrezavati, die Bienen fegen, Cig.; č. piči, sticht; čebele mrejo, sterben; č. grebačica (andrena), die Grabbiene, č. krajačica (megachile), die Tapezierbiene, č. zidarica, die Mauerbiene (anthophora), Erj. (Z.); divja č., die Forst-, Feld- o. Holzbiene, Cig.; — 2) das Fruchtauge an der Weinrebe, C.; prim. muha, obad.
  74. čəbelák, m. die Drohne, Cig.
  75. čəbę̑last, adj. bienenartig, Cig.
  76. čəbę̑łən, adj. 1) Bienen-; čebelni pik, der Bienenstich; — 2) bienenreich: panj je čebelen, Por.
  77. čəbę̑lica, f. dem. čebela.
  78. čəbelíšče, n., pogl. čebelnjak, C.
  79. čəbę̑lji, adj. Bienen-, Cig.
  80. čəbę̑łnat, adj. bienenreich, Cig., Jan., C.
  81. čəbę̑łnica, f. das Bienenhaus, C.; — der Bienenkorb, Jan.
  82. čəbę̑łnik, m. 1) der Bienenkorb, der Bienenstock, Dict., C., Z.; — 2) = čebelnjak, Cig.
  83. čəbełnína, f. das Fluggeld, der Zeidelzins, Cig.
  84. čəbełnják, m. das Bienenhaus, die Bienenhütte.
  85. čəbeloljùb, -ljúba, m. der Bienenfreund, Cig., Navr. (Spom.).
  86. čəbę̑łski, adj. Bienen-; čebelsko drevo, der Zeidelbaum, V.-Cig.
  87. čəbínklja, f. die Küchenschabe (blatta orientalis), Vrsno- Erj. (Torb.).
  88. čəbljáč, m. der Schwätzer, Cig.
  89. čəbljȃnje, n. das Geschwätz, ZgD.
  90. čəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, schwatzen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; Tri pure, tri race, Tri bele gosi, So vkupi čebljale Tri cele noči, Npes.- Vod. (Pes.); — morda nam. čubljati; prim. čuba.
  91. čəbljàv, -áva, adj. zum Schwatzen geneigt, Cig.
  92. čebohláti se, -ȃm se, vb. impf. grdo jokati se, Koborid- Erj. (Torb.).
  93. čébuł, -úla, m. = čebula, Cig., Gor., jvzhŠt.; tudi: čebùl.
  94. čebúla, f. 1) die Zwiebel; navadna č., gemeine Zwiebel (alium cepa); morska č., die Meerzwiebel, die Bifolie (scilla bifolia), Tuš. (R.); — 2) čebulasto podzemno steblo, die Zwiebel (cepa, bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.); — prim. it. cipolla.
  95. čebúlast, adj. zwiebelartig.
  96. čebȗłčək, -čka, m. dem. čebulek; = morska čebula, die Meerzwiebel (scilla bifolia), Tuš. (R.).
  97. čebȗłək, -łka, m. 1) drobna čebula za sajenje, die Brutzwiebel, Cig., Dol.; — 2) neko jabolko, Dol.- Erj. (Torb.).
  98. čebúlica, f. dem. 1) čebula; — morska č., die Meerzwiebel (scilla bifolia), C.; — 2) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  99. čebulı̑nka, f. der Zwiebelapfel, C., Podkrnci- Erj. (Torb.).
  100. čebúlišče, n. der Zwiebelacker, Cig.

   48.701 48.801 48.901 49.001 49.101 49.201 49.301 49.401 49.501 49.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA