Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (49.197-49.296)

  1. čȃsəc, -sca, m. dem. čas, Mur., Ravn.
  2. čȃsək, -ska, m. das Weilchen, Mur., Cig., ogr.- Valj. (Rad); — der Augenblick, tako je vsak časek vedel prav obrniti, Ravn.; ure so tekle, kakor časki, Zora.
  3. čásən, -sna, adj. 1) nur eine Zeit dauernd, temporär, zeitlich; časno in večno življenje; — 2) = počasen, BlKr.- DSv.
  4. čȃsi, adv. bisweilen, Cig., Jan., Trub., Dalm., Levst. (Zb. sp.), nk.; časi ter časi, dann und wann, Cig.
  5. čȃsih, adv. = časi, Levst. (Močv.), Žnid.
  6. čȃsnica, f., V.-Cig., Guts., Pohl. (Km.), pogl. časnik.
  7. čȃsnik, m. die Zeitung, das Journal, Cig., Jan., nk.
  8. časnína, f. das Zeitliche, V.-Cig.
  9. čȃsniški, adj. Zeitungs-, nk.
  10. čȃsništvọ, n. das Zeitungswesen, nk.
  11. čásnost, f. die Zeitlichkeit, die Endlichkeit, Cig.; srca niso našla držaja v časnosti, Cv.
  12. časokàz, -káza, m. das Chronoskop, Cig. (T.).
  13. čȃsoma, adv. allmählich, Cig.
  14. časopìs, -písa, m. die Zeitschrift, Cig., Jan., nk.; — češ., hs., po nem.
  15. časopı̑sən, -sna, adj. Zeitschrift-.
  16. časopı̑sje, n. das Zeitschriftenwesen, die Zeitschriften.
  17. časoslòv, -slǫ́va, m. das Brevier, C., Nov.; — stsl.
  18. časoslǫ̑vəc, -vca, m. der Chronolog, Cig., Jan.
  19. časoslǫ́vən, -vna, adj. chronologisch, Cig., Jan.
  20. časoslǫ̑vje, n. die Chronologie, Cig., Jan.
  21. časoštẹ́tje, n. die Zeitrechnung, DZ.
  22. čásovən, ** -vna, adj. Zeit-: časovna vrsta (pomisli), die Zeitreihe der Gedanken, ( opp. Raumreihe, phil.), Cig. (T.).
  23. časoznȃnəc, -nca, m. = časoslovec, Cig., Jan.
  24. časoznȃnstvọ, n. = časoslovje, Cig., Jan.
  25. čȃst, -ı̑, f. 1) die Ehre; čast, komur čast (gre), Ehre, wem Ehre gebürt; na (v) čast biti komu, jemandem zur Ehre gereichen; časti iskati, ehrgeizig sein; časti lakomen, ehrgeizig; — die Verherrlichung, die Ehre; vse za božjo čast! na čast njegovega rojstnega dne; čast dajati komu, jemanden verherrlichen, preisen; čast bodi Bogu! Gott sei gepriesen! — 2) die Würde: kraljeva čast, die königliche Würde, generalska čast, die Generalswürde; odpovedati se poveljniški časti, die Feldherrnwürde niederlegen; — 3) die persönliche Ehre, der gute Name; čast komu jemati, krasti, die Ehre abschneiden; časti mu je mar, er hat Ehre im Leibe; hišna čast, die Hausehre.
  26. částən, -tna, adj. 1) Ehren-: častna straža, die Ehrenwache; častno meščanstvo, das Ehrenbürgerrecht; — 2) Rang-: častna stopnja, die Rangstufe; — 3) ehrenvoll, ehrend: častni poziv, die ehrenvolle Einladung; častno koga v misel vzeti, jemandes in Ehren gedenken; častni gospodje, die verehrten Herren, Levst. (Močv.); ehrenwert: Bog je velik in č. črez vse druge bogove, Dalm.
  27. časténje, n., pogl. čaščenje.
  28. časti, adv. vielleicht, Jarn.; — prim. često. (?)
  29. častihlẹ́pən, -pna, adj. ehrsüchtig, ehrgeizig, Jan., nk.
  30. častiláčən, -čna, adj., Cig., Jan., M., Z.; pogl. častilakomen.
  31. častilákom, adj. = častilakomen, Jan.
  32. častilákoməc, -mca, m. der Ehrgeizige, Krelj.
  33. častilákomən, -mna, adj. = časti lakomen, ehrsüchtig, ehrgeizig.
  34. častilákomnik, m. der Ehrgeizige, Mur.
  35. častilákomnost, f. die Ehrsucht, der Ehrgeiz.
  36. častilákotən, -tna, adj. = častilakomen, Mur.
  37. častíłən, -łna, adj. ehrend, Jan., nk.
  38. častiljúbən, -bna, adj. ehrliebend, Cig., Jan.; — prim. hs. častoljuban, rus. čestoljubnyj.
  39. častiljȗbje, n. die Ehrliebe, Cig., Jan.
  40. častílọ, n. die Auszeichnung, C.
  41. častı̑t, adj. 1) ehrenvoll; č. stan; ehrwürdig; č. starček; geehrt (v naslovih): častiti gospod! častita družba! — 2) častite žene = žalik žene, Jarn.; — 3) častite so te oči, selig sind diese Augen, Krelj; nam. "čestite"; prim. 2. čestit.
  42. častı̑telj, m. der Verehrer, Mur., Danj.- Mik., nk.
  43. častı̑təv, -tve, f. die Verehrung; božja č., die Verehrung Gottes, Ravn.
  44. častíti, -ím, vb. impf. Ehre erweisen, ehren, verehren; Boga č.; krive bogove č.; zaslužne može č.; to ga časti, das gereicht ihm zur Ehre.
  45. častı̑tljiv, adj. ehrwürdig; č. starček.
  46. častı̑tljivost, f. die Ehrwürdigkeit.
  47. častı̑tost, f. die Ehrsamkeit, die Ehrwürdigkeit.
  48. častı̑vəc, -vca, m. der Verehrer.
  49. častı̑vka, f. die Verehrerin.
  50. častižéljən, -ljna, adj., nam. časti željen, ehrbegierig, Mur., Cig., Jan., nk.
  51. častižéljnost, f. die Ehrbegierde, Mur., Cig., Jan., nk.
  52. častljìv, -íva, adj. ehrenvoll: častljivo ime, Guts. (Res.).
  53. častník, m. 1) der Verehrer, Dict.; — 2) der Würdenträger, Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); cerkveni častniki, Cv.; nav. čȃstnik, der Officier, nk.
  54. čȃstniški, adj. Officiers-: č. namestnik, der Officiersstellvertreter, Navr. (Let.).
  55. částnost, f. das Ehrenvolle, das Ehrende; — die Achtbarkeit, Cig.
  56. čáša, f. der Trinkbecher, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; das Trinkglas, nk.; der Kelch, Mur., Cig., Jan.; leseno torilce z ročem, s katerim se pije voda, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — der Becher (ein Sternbild), Cig. (T.); — der Kelch ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  57. čášast, adj. becherförmig, kelchartig, Cig.
  58. čaščénje, n. die Verehrung.
  59. čášən, -šna, adj. Becher-; — Kelch-: čašni listi, die Kelchblätter, Tuš. (R.).
  60. čášica, f. dem. čaša; das Becherchen; das Gläschen; obistna č., der Nierenkelch, Erj. (Som.); die Pfanne ( zool.), Cig. (T.); bedrna čašica, die Hüftpfanne, Cig.
  61. čȃška, * f. = čašica, Mur., Met.
  62. čȃšnik, m. das Kelchfutteral, Cig.
  63. čȃta, f. der Hinterhalt: na čatah umoriti, ogr.- Valj. (Rad); na čatah posedavati, C.; — prim. madž. csata, der Kampf, in slov. četa.
  64. čȃtež, m. 1) nekak kratek pregelj, ki se rabi pri četveri, Kras; — 2) neki pogorski duh, vzhŠt.; prim. Pjk. (Črt. 32.).
  65. čávəlj, -vlja, m. der Nagel; mirno so mu rjavele risane puške o čavljih, LjZv.; — iz it. chiavo, Nagel, Mik. (Et.).
  66. čȃvəljc, (-vljəc), -vəljca, m. dem. čavelj.
  67. čávəljnik, m. sveder za čavlje, C.
  68. čavílja, f. debel, dolg žrebelj, Goriš.; — prim. it. caviglia, der Pflock.
  69. čavlję̑n, adj. Nagel-, C.; čavljene rane na rokah, Krelj.
  70. čavljenják, m. der Nagelhammer, C.
  71. čávljenka, f. das Nagelmodell, C.
  72. čávljič, m. dem. čavelj.
  73. čávljičək, -čka, m. dem. čavljič.
  74. čȃvsati, -am, vb. impf. = kavsati, Z., Št.
  75. čbę̑la, f., pogl. čebela.
  76. čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.- Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).
  77. čəbę̑la, f. 1) die Biene; die Honigbiene (apis mellifica); č. delavka, die Arbeits- oder Flugbiene, Cig.; čebele gredo na zbir (biro), die Bienen fliegen aus, Cig.; čebele zajemati, nalagati, die Bienen fassen, in den Stock bringen, Cig.; čebele izpodrezavati, die Bienen fegen, Cig.; č. piči, sticht; čebele mrejo, sterben; č. grebačica (andrena), die Grabbiene, č. krajačica (megachile), die Tapezierbiene, č. zidarica, die Mauerbiene (anthophora), Erj. (Z.); divja č., die Forst-, Feld- o. Holzbiene, Cig.; — 2) das Fruchtauge an der Weinrebe, C.; prim. muha, obad.
  78. čəbelák, m. die Drohne, Cig.
  79. čəbę̑last, adj. bienenartig, Cig.
  80. čəbę̑łən, adj. 1) Bienen-; čebelni pik, der Bienenstich; — 2) bienenreich: panj je čebelen, Por.
  81. čəbę̑lica, f. dem. čebela.
  82. čəbelíšče, n., pogl. čebelnjak, C.
  83. čəbę̑lji, adj. Bienen-, Cig.
  84. čəbę̑łnat, adj. bienenreich, Cig., Jan., C.
  85. čəbę̑łnica, f. das Bienenhaus, C.; — der Bienenkorb, Jan.
  86. čəbę̑łnik, m. 1) der Bienenkorb, der Bienenstock, Dict., C., Z.; — 2) = čebelnjak, Cig.
  87. čəbełnína, f. das Fluggeld, der Zeidelzins, Cig.
  88. čəbełnják, m. das Bienenhaus, die Bienenhütte.
  89. čəbeloljùb, -ljúba, m. der Bienenfreund, Cig., Navr. (Spom.).
  90. čəbę̑łski, adj. Bienen-; čebelsko drevo, der Zeidelbaum, V.-Cig.
  91. čəbínklja, f. die Küchenschabe (blatta orientalis), Vrsno- Erj. (Torb.).
  92. čəbljáč, m. der Schwätzer, Cig.
  93. čəbljȃnje, n. das Geschwätz, ZgD.
  94. čəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, schwatzen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; Tri pure, tri race, Tri bele gosi, So vkupi čebljale Tri cele noči, Npes.- Vod. (Pes.); — morda nam. čubljati; prim. čuba.
  95. čəbljàv, -áva, adj. zum Schwatzen geneigt, Cig.
  96. čebohláti se, -ȃm se, vb. impf. grdo jokati se, Koborid- Erj. (Torb.).
  97. čébuł, -úla, m. = čebula, Cig., Gor., jvzhŠt.; tudi: čebùl.
  98. čebúla, f. 1) die Zwiebel; navadna č., gemeine Zwiebel (alium cepa); morska č., die Meerzwiebel, die Bifolie (scilla bifolia), Tuš. (R.); — 2) čebulasto podzemno steblo, die Zwiebel (cepa, bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.); — prim. it. cipolla.
  99. čebúlast, adj. zwiebelartig.
  100. čebȗłčək, -čka, m. dem. čebulek; = morska čebula, die Meerzwiebel (scilla bifolia), Tuš. (R.).

   48.697 48.797 48.897 48.997 49.097 49.197 49.297 49.397 49.497 49.597  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA