r (49.101-49.200)

49101. cvı̑ł, -la, m. das Gewinsel, das Gequieke, Jan., das Gewimmer, C.; — die Weheklage, C.
49102. cvı̑lež, m. 1) der Winseler, Cig.; — 2) der Rollschwanzaffe (cebus apella), Erj. (Ž.).
49103. cvilíkati, -kam, -čem, vb. impf. quieksen: komarjev roj cvilika, Zora.
49104. cvílimož, m. igrača: mož iz kavčuka, ki cvili, Vrt.
49105. cvíliti, -im, vb. impf. quieken, winseln: pes, prase cvili; veter cvili, der Wind pfeift, Cig.; jammern, Cig.
49106. cvílja, f. die Winselerin, Cig.
49107. cviljáč, m. der Winseler, C.
49108. cvíljenje, n. das Quieken, das Winseln; das Jammern.
49109. cvı̑ljkati, -am, vb. impf. quieksen, winseln, C., Zora.
49110. cvítati, -am, vb. impf. = cvetati, Cig.
49111. cvòk, cvóka, m. die Kothsuppe, C.
49112. cvokáti, -ȃm, vb. impf. schmatzen, C.; patschen, im Koth herumsteigen, fallen (von einem weichen Gegenstande), C.; tudi: trans. fallen lassen, C.; — prim. cmokati.
49113. cvokítati, -ítam, -íčem, vb. impf. patscheln, C.; — prim. cvokati.
49114. cvókniti, cvȏknem, vb. impf. patschend fallen, C.
49115. cvokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = cmokotati, mlaskati, C.
49116. cvolína, f. der Wasserschierling (cicuta virosa), Medv. (Rok.); — prim. cmolje.
49117. čá, interj. tako se reče volu, kadar ima od sebe (na desno) iti, BlKr., Št.
49118. 1. čáča, -e, m. hyp. = ata, atej, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. hrv. ćaća.
49119. 2. čáča, f. das Spielzeug, der Kindertand, Guts., Mur., Cig., ogr.- C.; — prim. češ. čača, rus. caca (cjacja), v istem pomenu; prim. tudi: čeča.
49120. 1. čȃčka, m. dem. 1. čača; kajk.- Valj. (Rad).
49121. 2. čȃčka, f. der Klecks, Cig.; die Kritzelei, Cig.; — prim. čečka.
49122. čȃčkati, -ȃm, vb. impf. = čečkati, črčkati, M.
49123. čačljáti, -ȃm, vb. impf. tändeln, Guts., Mur.; — prim. 2. čača.
49124. čȃd, m. der Rauch, der Dunst; v kuhinji je čad, kadar kuhajo; v hiši je čad od peči, Poh.; čad od vročine, Cig., Dol.; der Schwaden in Bergwerken, Cig. (T.); der Höhenrauch, Cig. (T.); po hribih č. stoji, Dol.
49125. čȃda, f. 1) schwärzliche oder schwarze Kuh; — 2) schwarzer Fleck im Gesichte, M., Notr.
49126. čadȃjəc, -jca, m. neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
49127. čadána, f. koza zagorele dlake, Podmelci- Erj. (Torb.).
49128. čȃdast, adj. vom Rauche angelaufen, rußfarben, Dict., Cig., Jan., Trst.
49129. čádav, adj. rußfarben, Jan.; č. lešnik = zagorel l., von der Sonne verbrannt, Notr.- Erj. (Torb.).
49130. čadè, -ę́ta, m. Name eines rußfarbigen Ochsen, Z., Notr., Ist.
49131. čȃdək, -dka, m. = čade, Dol., Valj. (Rad).
49132. čȃdən, -dna, adj. 1) dunstig, Mur., Cig.; — 2) = čadav: č. lešnik, Tolm.- Štrek. (LjZv.).
49133. čadẹ́ti, -ím, vb. impf. rauchfarbig, schwärzlich werden, Jan., Goriš.
49134. čȃdež, m. 1) der Dunst, Št.- Mik.; — 2) Name eines rußfarbigen Ochsen, Jan., Šol.
49135. čadı̑n, m. ein rußfarbener, schwarzer Ochs.
49136. čadíti, -ím, vb. impf. Dunst erzeugen, Cig.; č. se, dampfen: po hribih se čadi, es steht der Höhenrauch, Cig., UčT.
49137. čȃdka, f. = čada 1), Vrt.
49138. čȃdnat, f. dunstig, C.
49139. čadobljúvən, -vna, adj. č. ognjenik, ein Luftvulcan, Jes.
49140. čadobljȗvnik, m. der Luftvulcan, Cig. (T.).
49141. 1. čáj, m. 1) der Dunst, der Höhenrauch, Z.; — der Hof um den Mond, Hal.- C., BlKr.; — 2) ein Abscess (ulje, tvor), Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
49142. 2. čȃj, m. der Thee: posušeno listje čajevca: zeleni, rjavi čaj, Tuš. (R.); iz njega napravljena pijača; — tudi drugi poparki suhega listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni čaj, der Gramperlthee, Tuš. (R.); — rus.
49143. čȃjati, -em, vb. impf. = čakati: imprt. čaj = čakaj, Št.- C.
49144. čájav, adj. = čadav, gebräunt ( n. pr. o dozorelem grozdju), Hal.- C.
49145. čȃjba, f. der Käfig, Nov.- C.; — prim. hs. gajba, it. gabbia, lat. cavea.
49146. čȃjbica, f. dem. čajba, Jan.
49147. čȃjca, f. neka povodna ptica, Pjk. (Črt. 51.).
49148. čȃjən, -jna, adj. Thee-: čajna žlica, der Theelöffel, Cig.
49149. čajepı̑vəc, -vca, m. der Theetrinker, Cig.
49150. čȃjevəc, -vca, der Theestrauch (thea chinensis), Tuš. (R.).
49151. čajevína, f. das Thein, Cig. (T.).
49152. čájiti, -im, vb. impf. č. orehe: "iz oblatovine luščiti", č. se: orehi se še ne čajijo, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.).
49153. 1. čȃjka, f. die Möve (larus), Cig.; — rus.
49154. 2. čȃjka, f. eine kleine Galeere, die Tschaika, Cig.; prim. tur. kajyk, it. caicco, Schaluppe, C.
49155. čȃjmati se, -am se, vb. impf. allmälig zum Bewusstsein gelangen, zu sich kommen ( z. B. aus dem Schlafe, aus der Ohnmacht), Cig., Jan., C.; — gescheit werden, Celjska ok.; sich erinnern, Celjska ok.; — č. se po sv. veri, sich richten, C.; — nastalo menda iz: izčajmati se; prim. to in čama.
49156. čȃjmiti se, -im se, vb. impf. = čajmati se, C.
49157. čȃjnica, f. die Theebüchse, Cig.
49158. čȃjnik, m. die Theekanne, der Theekessel, Cig.
49159. čák, m. das Warten, Cig., M.; die Lauer: na čak iti, na čaku biti, C.
49160. čȃka, f. vojaško pokrivalo, der Tschako.
49161. čákalica, f. na čakalici biti, auf der Lauer sein: pajek je na čakalici, Levst. (Beč.).
49162. čakalíšče, n. der Warteort, Cig., Jan.; der Jägerstand, Z., Jurč.; der Hinterhalt, M.
49163. čakȃłnica, f. das Wartezimmer, der Wartesaal ( z. B. an den Bahnhöfen), Cig. (T.), Nov., nk.
49164. 1. čakàn, -ána, m. der Zögerer, Jarn., Mur.
49165. 2. čakàn, -ána, m. der Hauer des Schweines, Kr.- Levst. (Rok.); — palica z železnim kladivcem, Valv. VI. 311.; — der Hammer, ogr.- C.; — prim. čekan.
49166. čákanje, n. das Warten; — der Anstand (bei Jägern), Cig.
49167. čákati, * -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.- Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga ( ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
49168. čakávati, -am, vb. impf. pravilna oblika nam. čakevati, ča rufen, Mik. (V. Gr. I. 314.).
49169. čȃkəc, -kca, m. = čakelj: visec visi, čakec čaka, Valj. (Rad).
49170. čákəlj, -klja, m. der Wartende: šaliva beseda v uganki: "čakelj čaka, viselj visi, viselj pade, čakelj ga pobere" (svinja in želod), Vrt.
49171. čakẹ́vati, -am, vb. impf., pogl. čakavati.
49172. čakljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, Jan., Rož.- Kres; pogl. čekljati.
49173. čakljȃvəc, -vca, m. = jecljavec, Jan.
49174. čákniti, čȃknem, vb. pf. ein ča rufen, Mik.
49175. čakovína, f. = čakarina, Cig.
49176. čȃlma, f. der Turban, C.; — tur.
49177. čȃlmast, adj. mit dem Turban versehen, C.
49178. čȃm, m. der Schauder, das Gruseln, die Gänsehaut: čam me obleta, ogr.- C.
49179. čáma, f. die Närrin, Cig.; — prim. čamež.
49180. čamẹ́ti, -í, vb. impf. čami me, es gruselt mir, ogr.- C.; — pogl. čemeti.
49181. čȃmež, m. der Narr, der Thor, Cig.; — prim. čemeti.
49182. čȃmpa, f. psovka za počasno žensko, C.
49183. čámpəlj, -plja, m. = podgana, Kras.
49184. čánčica, f. die Herzmuschel (cardium), Erj. (Z.).
49185. čánjav, adj., nam. čajav: č. grozd, C. ( Vest.); čanjava krava, kaffeebraune Kuh, jvzhŠt.
49186. čánžav, adj., nam. čajav, C.
49187. čȃp, m. čreda ovac, Notr.
49188. čápa, eine Art Milchgefäß, C., M., Z.
49189. čápati, čȃpam, vb. impf. ad čapniti, schnappen, C.
49190. čȃpka, f. die Mütze, die Kappe, nk.; — češ.
49191. čȃpkati, -am, vb. impf. = čapljati: č. in iti, C.
49192. čȃplja, f. der Reiher (ardea), Cig., Jan., Erj. (Ž.), vzhŠt.
49193. čapljáti, -ȃm, vb. impf. plätschern, ogr.- C.
49194. čápniti, čȃpnem, vb. pf. nach etwas schnappen; pes čapne kost, C.; — prim. it. chiappare istega pomena.
49195. čapȗn, m. = oslovnik, voder, C., zapŠt.
49196. čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.- Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.- Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.- C.).
49197. čȃsəc, -sca, m. dem. čas, Mur., Ravn.
49198. čȃsək, -ska, m. das Weilchen, Mur., Cig., ogr.- Valj. (Rad); — der Augenblick, tako je vsak časek vedel prav obrniti, Ravn.; ure so tekle, kakor časki, Zora.
49199. čásən, -sna, adj. 1) nur eine Zeit dauernd, temporär, zeitlich; časno in večno življenje; — 2) = počasen, BlKr.- DSv.
49200. čȃsi, adv. bisweilen, Cig., Jan., Trub., Dalm., Levst. (Zb. sp.), nk.; časi ter časi, dann und wann, Cig.

   48.601 48.701 48.801 48.901 49.001 49.101 49.201 49.301 49.401 49.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani