Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (48.701-48.800)

  1. cẹstnína, f. das Straßengeld, die Straßenmautgebür, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Valj. (Rad).
  2. cẹstnı̑nski, adj. Maut-, Cig.; cestninske pristojbine, Mautgebüren, DZ.
  3. cẹstodẹ̑łəc, -łca, m. der Straßenarbeiter, Jan.
  4. cẹstodẹ̑łstvọ, n. der Straßenbau, Jan., DZ.
  5. cẹstokàz, -káza, m. die den Weg weisende Säule, der Wegweiser, Cig.
  6. cẹstováti, -ȗjem, vb. impf. = potovati, Guts.; — iz češ. (?)
  7. cẹstovína, f. = cestnina, Mur., Cig., Jan., C.
  8. cẹstovòd, -vǫ́da, m. der Viaduct, Cig., DZ.
  9. cesúlja, f. = češulja, čehulja, Ptuj- C.
  10. cesúljast, adj. = češuljast: c. grozd, Fr., Ptuj- C.
  11. cẹ́ščenəc, -nca, m. = ceščenik, C.
  12. cẹ́ščenik, m. der Schöps, Rez.- C.
  13. cẹ̑v, -ı̑, f. die Röhre; pipna c., das Tabakpfeifenrohr; strelna c., die Blitzröhre, Sen. (Fiz.); — die Weberspule, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — = piščal, das Wadenbein, Cig., C.; — der Federkiel, Cig. (T.); — das Gefäß ( zool., bot.): krvne cevi, Blutgefäße, Cig. (T.); smolna c., der Harzgang, Tuš. (B.).
  14. cę̑v, m. = orodje, Gor.; — prim. nem. Zeug. (?)
  15. cẹ̑vast, adj. röhricht, röhrenförmig, Cig., Jan., C.
  16. cẹ̑vba, f. die Drainage, Cig., Nov.- C.
  17. cẹ̑včica, f. dem. cevka; das Röhrchen.
  18. cẹ̑vən, -vna, adj. Rohr-, Röhren-; — cevna rastlina, die Gefäßpflanze, Tuš. (B.).
  19. cẹvı̑t, adj. gefäßig, Cig. (T.).
  20. cę̑vje, n. = orodje, Jan.; prim. cev, m.
  21. cẹ̑vka, f. dem. cev; 1) das Röhrchen; — das Tabakpfeifenröhrchen; kolovratna c., die Spule am Spinnrad, C.; Predem nit na cevko, Danj. (Posv. p.); — die Weberspule, Gor.; — Evstahova c., die Eustachische Röhre ( zool.), Cig. (T.); — das Gefäß ( bot.), Cig., Jan., Tuš. (B.); — 2) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Tuš. (R.).
  22. cẹ̑vkast, adj. röhrenförmig; — röhrig.
  23. cẹvkáš, m., pl. cevkaši, die Röhrenquallen (syphonophora), Erj. (Z.).
  24. cẹ̑vkati, -am, vb. impf. = s cevko cepiti, röhreln, Cig.
  25. cẹ̑vnat, adj. röhrig; — gefäßreich, Cig., Jan.; cevnata kožica, gefäßreiches Häutchen, Žnid.
  26. cẹ̑vnica, f. 1) led, ki se napravi okoli rozg, kadar dež zmrzne, Št.; — 2) = orgle, C.; (= citre, Levst. [Zb. sp.]; prim. stsl. cêvьnica, lyra).
  27. cẹ̑vnik, m. der Röhrenbohrer, Cig.
  28. cẹvnják, m. 1) das Spulengestell, der Spulenstock, h. t.- Cig. (T.); — 2) der Röhrenwurm (serpula), Cig.
  29. cẹvocvẹ̑tka, f., pl. cevocvetke, Röhrenblumen (gamopetalae), Tuš. (R.).
  30. cẹvopı̑sje, n. die Gefäßbeschreibung, Cig.
  31. cevǫ̑vje, n. coll. = orodje: čebelarsko c., Gol., Gor.; — prim. cevje.
  32. cẹ̑vstvọ, n. das Gefäßsystem, Cig., Jan.
  33. cę̑vta, f. = cefta, cehta, der Wassereimer, Cig., C., Valj. (Rad).
  34. cəzẹ́ti, -ím, vb. impf., C., jvzhŠt.; pogl. cizeti, cuzeti.
  35. cəzljáti, -ȃm, vb. impf., Cig.; pogl. cizljati.
  36. cı̑ba, * f. das Hühnchen (s to besedo se kličejo piščeta), M., Št.; — die Henne, Štrek.
  37. cibę̑ba, f. vrsta suhega grozdjiča, die Cibebe, Cig., Jan.
  38. cībetovka, f. die Zibetkatze (viverra zibetha), Erj. (Ž.).
  39. cíbica, f. dem. ciba; das Hühnchen, M., Št.
  40. cı̑c, m. neka vrsta katuna, der Zits, M., C.
  41. 1. cíca, f. die Katze, ogr.- Valj. (Rad).
  42. 2. cíca, f. die Staudensense, C.; — eine schlechte Handsäge, Z.
  43. cı̑cast, adj. aus Zits, M.; Imajo cicasta krila pa avbe zlate, Npes.- Kr.; cicasta janka, Npes. ( Kor.)- Kres.
  44. cı̑cati, -am, vb. impf. mit stumpfem Messer schneiden, C., Z.; — überhaupt: langsam, saumselig etwas thun, C.; — langsam, schwerfällig gehen: upehan po kamenju osel cica, Levst. (Zb. sp.).
  45. cı̑cək, -cka, m. neko grozdje; črni c., blauer Ritschener, Trumm.
  46. cífa, f. 1) die Franse an einem zerissenen Kleide, Cig.; — 2) die Schlampe, Cig., C., Kr.; — prim. kor.-nem. zifer, Schelte gegen liederliche Frauenzimmer.
  47. cíga, f. der Flaschenzug, Ptuj- C.; — prim. cigati.
  48. cı̑galica, f. 1) die Zwickmühle, V.-Cig.; — 2) die Schliche, der Weg eines Wildes, C.; — 3) eine nicht recht verbundene Masche im Netze, die Reitmasche, V.-Cig.
  49. cigàn, -ána, m. der Zigeuner; smeje se kakor cigan belemu kruhu, vesel kakor cigan, kadar sekirico najde, Levst. (Rok.); — 2) der Gauner, der Betrüger; — 3) eine Traubenart: der Kleinungar, M., Vrtov. (Vin.); drobni, črni c., C.; — temnordeče jabolko rdečkastega mesa, Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.).
  50. cigȃnčək, -čka, m. dem. ciganek; der Zigeunerknabe.
  51. ciganè, -ę́ta, m. = ciganček, Cig.
  52. ciganíca, f. die Zigeunerin, Mur., jvzhŠt.; — tudi psovka nemarno oblečeni ženski, jvzhŠt.
  53. ciganìč, -íča, m. = ciganček, Jurč.
  54. ciganı̑ja, f. die Zigeunerei, das Zigeunerthum, Mur.; — die Prellerei, Mur.
  55. cigániti, cigȃnim, vb. impf. 1) herumschweifen, zigeunern, Mur., Cig., Jan.; tudi: c. se, Cig.; — 2) prellen, betrügen, übervortheilen; — za kako reč koga c., etwas von jemandem in zudringlicher Weise zu erbetteln suchen, jvzhŠt.
  56. cigánjenje, n. 1) das Zigeunerleben, Cig.; — 2) das Prellen; — das zudringliche Bitten, vzhŠt.
  57. cigȃnka, f. 1) die Zigeunerin; — 2) die Gaunerin, Cig.
  58. cigȃnski, adj. 1) Zigeuner-, zigeunerisch; — 2) betrügerisch.
  59. cigȃnstvọ, n. 1) das Zigeunerthum; — 2) die Gaunerei, Cig., Jan.
  60. cigȃnščina, f. die Zigeunersprache, Cig., Jan.
  61. cı̑gati, -am, vb. impf. slabo gosti, Cig., Jan., C., M.; c. po strunah, nk.; — prim. it. ( dial.) zigare, kričati. (?)
  62. cı̑gavəc, -vca, m. der Fiedler, Jan.
  63. cı̑gəł, -gla, m., M., pogl. cegel, opeka.
  64. cigọ́liti, -gọ̑lim, vb. impf. knarren (von Rädern), C.; — mit einem stumpfen Messer langsam und schlecht schneiden, C.; — schlecht geigen, C.; škripač na gosli cigoli ("ciguli"), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. it. cigolare, knarren, klirren (o kolesu), Levst. (Rok.).
  65. cigotáti, -ȃm, vb. impf. schwirren, kreischen, Trst. (Let.); — mit stumpfem Messer schneiden, C.; — prim. cigoliti.
  66. cigútati, -am, vb. impf. = cigotati, C.
  67. cijān, m. neka plinasta kemična tvarina, das Cyan, Cig. (T.).
  68. cijȃz, m. der Zögerer, langsamer Mensch, (cjaz) Ravn.- Cig.; ein langsamer Bote, V.-Cig.
  69. cijáza, f. ein langsames Weib, (cjaza) Ravn.- M.
  70. cijáziti, -im, vb. impf. 1) trans. schleppen, Guts., Cig., M., Nov.; in so ga tjakaj meketali ino "cjazili", Trub. (Post.); dva centa tobaka cijaziti in nositi črez Gorjance, Jurč.; c. se, sich langsam schleppen, M., C.; c. se po klopi, wetzen, Polj.; — 2) intr. schwer gehen, Pohl.; umherziehen: odkar je kralj Matjaž po svetu cijazil, Bes.; — prim. nem. ziehen. (?)
  71. cijȏha, f. 1) der Kohlensack, Šol.; — 2) ein Collo (v trgovskem govoru), Cig., DZ.; — prim. kor.-nem. zieche, der Bettüberzug.
  72. 1. cı̑k, m. die Singdrossel (turdus musicus), Vranja v Istri- Erj. (Torb.); (= dlesk, der Kernbeißer, C.).
  73. 2. cı̑k, m. po hrbtu bel vol, Polj.
  74. 3. cìk, cíka, m. 1) essigsaurer Geschmack des Weines, Nov.; vino na cik vleče, jvzhŠt.; — 2) in Essig übergehender Wein: bolna vina, zavrelice, ciki, Nov.; — prim. 2. cikati.
  75. 1. cíka, f. die Singdrossel, Cig.; pogl. 1. cik.
  76. 2. cíka, f. krava z belkastim hrbtom, Krn- Erj. (Torb.), Kr.; — prim. 2. cik.
  77. cikȃłnik, m. "neka priprava v ribjo lov: na dolzem motvozu je po vrsti navezanih več trnkov z vado; nanj love sosebno ogorje", Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.).
  78. 1. cíkast, adj. weißgefleckt, mit weißem Rücken, Bes., Nov.; cikasta živina, Kr.; — prim. 2. cik, 2. cika.
  79. 2. cíkast, adj. in Essigsäure übergehend: cikasto vino, Dol., Št.; — prim. 2. cikati.
  80. 1. cíkati, cı̑kam, vb. impf. zirpen, Cig.; piepen, Z.
  81. 2. cíkati, cı̑kam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.
  82. cı̑kavt, m. die Singdrossel (turdus musicus), Cig., Gor.; — prim. 1. cik.
  83. cı̑kəc, -kca, m. = cikavt, Dol.
  84. cı̑kla, f. = pesa, C., Valj. (Rad); — iz cvikla; hs. cvekla, novogrško σευ̃κλον, Mik. (Et.).
  85. cı̑klja, f. weißgefleckte Kuh, Cig.; — prim. 2. cika.
  86. cı̑kljast, adj. weißgefleckt, Cig., M.
  87. cikloīda, f. neka kriva črta, die Cykloide ( mech.), Cig. (T.).
  88. 1. cíkniti, cı̑knem, vb. pf. einen Pieplaut von sich geben, Z.; mucksen, C.; — prim. 1. cikati.
  89. 2. cíkniti, cı̑knem, vb. pf. in die saure Gährung übergehen, sauer werden: vino je ciknilo, ist sauer geworden, Cig., Št., Dol.; (tudi impf.: vino že cikne = cika, jvzhŠt.) na kaj dvoumnega c., eine zweideutige Anspielung machen, Cv.
  90. cìlj, cílja, m. das Ziel, der Endzweck: cilj in konec našega življenja; — iz nem.
  91. 1. címa, f. 1) der Keim, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; cime gnati, Mik. (Et.); — der Pflanzentrieb, BlKr.; — 2) das männliche Glied, Z., Lašče- Erj. (Torb.); — 3) der Eiszapfen, Mur.
  92. 2. címa, f. 1) das Kräuterich von Ackerpflanzen, Cig., C., M., Dol., BlKr.; — 2) odlomljena vejica, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. lat. cima, it. le cime dell'erbe, Mik. (Et.).
  93. címanje, n. das Keimen, Mur.
  94. címast, adj. Keime habend: pšenica je že cimasta, SlGor.
  95. címati, -am, vb. impf. keimen, Mur., Cig.
  96. címavica, * f. Eisblüten, Eisrosen, die sich auf feuchtem Boden bilden, vzhŠt.- C.
  97. cı̑mbale, f. pl. 1) die Cymbel, Jan.; Trobente in gosli in cimbale, Preš.; cimbole, ogr. in kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Cymbal, das Hackbrett, Mur., Cig., Jan.
  98. cı̑mbali, m. pl. die Cymbel, Cig.
  99. cı̑mbole, f. pl., pogl. cimbale.
  100. cimę̑nta, f. ein Cimentiergefäß, Št.

   48.201 48.301 48.401 48.501 48.601 48.701 48.801 48.901 49.001 49.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA