Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (48.697-48.796)

  1. cẹstíšče, n. die Fahrbahn der Straße, Levst. (Cest.); seči niso dovoljene ob cestiščih, Nov.
  2. cẹ́stiti, -im, vb. impf. castrieren, C.; — listje c., Laub abbrechen, C.
  3. cẹ̑stje, ** n. der Straßenkörper, Levst. (Cest.).
  4. cẹ̑stnik, m. 1) = cestar, C.; — 2) der Wanderer, Guts., Mur.; — der Fuhrmann, C.; — 3) der Straßenkoth, C.
  5. cẹstnína, f. das Straßengeld, die Straßenmautgebür, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Valj. (Rad).
  6. cẹstnı̑nski, adj. Maut-, Cig.; cestninske pristojbine, Mautgebüren, DZ.
  7. cẹstodẹ̑łəc, -łca, m. der Straßenarbeiter, Jan.
  8. cẹstodẹ̑łstvọ, n. der Straßenbau, Jan., DZ.
  9. cẹstokàz, -káza, m. die den Weg weisende Säule, der Wegweiser, Cig.
  10. cẹstováti, -ȗjem, vb. impf. = potovati, Guts.; — iz češ. (?)
  11. cẹstovína, f. = cestnina, Mur., Cig., Jan., C.
  12. cẹstovòd, -vǫ́da, m. der Viaduct, Cig., DZ.
  13. cesúlja, f. = češulja, čehulja, Ptuj- C.
  14. cesúljast, adj. = češuljast: c. grozd, Fr., Ptuj- C.
  15. cẹ́ščenəc, -nca, m. = ceščenik, C.
  16. cẹ́ščenik, m. der Schöps, Rez.- C.
  17. cẹ̑v, -ı̑, f. die Röhre; pipna c., das Tabakpfeifenrohr; strelna c., die Blitzröhre, Sen. (Fiz.); — die Weberspule, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — = piščal, das Wadenbein, Cig., C.; — der Federkiel, Cig. (T.); — das Gefäß ( zool., bot.): krvne cevi, Blutgefäße, Cig. (T.); smolna c., der Harzgang, Tuš. (B.).
  18. cę̑v, m. = orodje, Gor.; — prim. nem. Zeug. (?)
  19. cẹ̑vast, adj. röhricht, röhrenförmig, Cig., Jan., C.
  20. cẹ̑vba, f. die Drainage, Cig., Nov.- C.
  21. cẹ̑včica, f. dem. cevka; das Röhrchen.
  22. cẹ̑vən, -vna, adj. Rohr-, Röhren-; — cevna rastlina, die Gefäßpflanze, Tuš. (B.).
  23. cẹvı̑t, adj. gefäßig, Cig. (T.).
  24. cę̑vje, n. = orodje, Jan.; prim. cev, m.
  25. cẹ̑vka, f. dem. cev; 1) das Röhrchen; — das Tabakpfeifenröhrchen; kolovratna c., die Spule am Spinnrad, C.; Predem nit na cevko, Danj. (Posv. p.); — die Weberspule, Gor.; — Evstahova c., die Eustachische Röhre ( zool.), Cig. (T.); — das Gefäß ( bot.), Cig., Jan., Tuš. (B.); — 2) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Tuš. (R.).
  26. cẹ̑vkast, adj. röhrenförmig; — röhrig.
  27. cẹvkáš, m., pl. cevkaši, die Röhrenquallen (syphonophora), Erj. (Z.).
  28. cẹ̑vkati, -am, vb. impf. = s cevko cepiti, röhreln, Cig.
  29. cẹ̑vnat, adj. röhrig; — gefäßreich, Cig., Jan.; cevnata kožica, gefäßreiches Häutchen, Žnid.
  30. cẹ̑vnica, f. 1) led, ki se napravi okoli rozg, kadar dež zmrzne, Št.; — 2) = orgle, C.; (= citre, Levst. [Zb. sp.]; prim. stsl. cêvьnica, lyra).
  31. cẹ̑vnik, m. der Röhrenbohrer, Cig.
  32. cẹvnják, m. 1) das Spulengestell, der Spulenstock, h. t.- Cig. (T.); — 2) der Röhrenwurm (serpula), Cig.
  33. cẹvocvẹ̑tka, f., pl. cevocvetke, Röhrenblumen (gamopetalae), Tuš. (R.).
  34. cẹvopı̑sje, n. die Gefäßbeschreibung, Cig.
  35. cevǫ̑vje, n. coll. = orodje: čebelarsko c., Gol., Gor.; — prim. cevje.
  36. cẹ̑vstvọ, n. das Gefäßsystem, Cig., Jan.
  37. cę̑vta, f. = cefta, cehta, der Wassereimer, Cig., C., Valj. (Rad).
  38. cəzẹ́ti, -ím, vb. impf., C., jvzhŠt.; pogl. cizeti, cuzeti.
  39. cəzljáti, -ȃm, vb. impf., Cig.; pogl. cizljati.
  40. cı̑ba, * f. das Hühnchen (s to besedo se kličejo piščeta), M., Št.; — die Henne, Štrek.
  41. cibę̑ba, f. vrsta suhega grozdjiča, die Cibebe, Cig., Jan.
  42. cībetovka, f. die Zibetkatze (viverra zibetha), Erj. (Ž.).
  43. cíbica, f. dem. ciba; das Hühnchen, M., Št.
  44. cı̑c, m. neka vrsta katuna, der Zits, M., C.
  45. 1. cíca, f. die Katze, ogr.- Valj. (Rad).
  46. 2. cíca, f. die Staudensense, C.; — eine schlechte Handsäge, Z.
  47. cı̑cast, adj. aus Zits, M.; Imajo cicasta krila pa avbe zlate, Npes.- Kr.; cicasta janka, Npes. ( Kor.)- Kres.
  48. cı̑cati, -am, vb. impf. mit stumpfem Messer schneiden, C., Z.; — überhaupt: langsam, saumselig etwas thun, C.; — langsam, schwerfällig gehen: upehan po kamenju osel cica, Levst. (Zb. sp.).
  49. cı̑cək, -cka, m. neko grozdje; črni c., blauer Ritschener, Trumm.
  50. cífa, f. 1) die Franse an einem zerissenen Kleide, Cig.; — 2) die Schlampe, Cig., C., Kr.; — prim. kor.-nem. zifer, Schelte gegen liederliche Frauenzimmer.
  51. cíga, f. der Flaschenzug, Ptuj- C.; — prim. cigati.
  52. cı̑galica, f. 1) die Zwickmühle, V.-Cig.; — 2) die Schliche, der Weg eines Wildes, C.; — 3) eine nicht recht verbundene Masche im Netze, die Reitmasche, V.-Cig.
  53. cigàn, -ána, m. der Zigeuner; smeje se kakor cigan belemu kruhu, vesel kakor cigan, kadar sekirico najde, Levst. (Rok.); — 2) der Gauner, der Betrüger; — 3) eine Traubenart: der Kleinungar, M., Vrtov. (Vin.); drobni, črni c., C.; — temnordeče jabolko rdečkastega mesa, Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.).
  54. cigȃnčək, -čka, m. dem. ciganek; der Zigeunerknabe.
  55. ciganè, -ę́ta, m. = ciganček, Cig.
  56. ciganíca, f. die Zigeunerin, Mur., jvzhŠt.; — tudi psovka nemarno oblečeni ženski, jvzhŠt.
  57. ciganìč, -íča, m. = ciganček, Jurč.
  58. ciganı̑ja, f. die Zigeunerei, das Zigeunerthum, Mur.; — die Prellerei, Mur.
  59. cigániti, cigȃnim, vb. impf. 1) herumschweifen, zigeunern, Mur., Cig., Jan.; tudi: c. se, Cig.; — 2) prellen, betrügen, übervortheilen; — za kako reč koga c., etwas von jemandem in zudringlicher Weise zu erbetteln suchen, jvzhŠt.
  60. cigánjenje, n. 1) das Zigeunerleben, Cig.; — 2) das Prellen; — das zudringliche Bitten, vzhŠt.
  61. cigȃnka, f. 1) die Zigeunerin; — 2) die Gaunerin, Cig.
  62. cigȃnski, adj. 1) Zigeuner-, zigeunerisch; — 2) betrügerisch.
  63. cigȃnstvọ, n. 1) das Zigeunerthum; — 2) die Gaunerei, Cig., Jan.
  64. cigȃnščina, f. die Zigeunersprache, Cig., Jan.
  65. cı̑gati, -am, vb. impf. slabo gosti, Cig., Jan., C., M.; c. po strunah, nk.; — prim. it. ( dial.) zigare, kričati. (?)
  66. cı̑gavəc, -vca, m. der Fiedler, Jan.
  67. cı̑gəł, -gla, m., M., pogl. cegel, opeka.
  68. cigọ́liti, -gọ̑lim, vb. impf. knarren (von Rädern), C.; — mit einem stumpfen Messer langsam und schlecht schneiden, C.; — schlecht geigen, C.; škripač na gosli cigoli ("ciguli"), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. it. cigolare, knarren, klirren (o kolesu), Levst. (Rok.).
  69. cigotáti, -ȃm, vb. impf. schwirren, kreischen, Trst. (Let.); — mit stumpfem Messer schneiden, C.; — prim. cigoliti.
  70. cigútati, -am, vb. impf. = cigotati, C.
  71. cijān, m. neka plinasta kemična tvarina, das Cyan, Cig. (T.).
  72. cijȃz, m. der Zögerer, langsamer Mensch, (cjaz) Ravn.- Cig.; ein langsamer Bote, V.-Cig.
  73. cijáza, f. ein langsames Weib, (cjaza) Ravn.- M.
  74. cijáziti, -im, vb. impf. 1) trans. schleppen, Guts., Cig., M., Nov.; in so ga tjakaj meketali ino "cjazili", Trub. (Post.); dva centa tobaka cijaziti in nositi črez Gorjance, Jurč.; c. se, sich langsam schleppen, M., C.; c. se po klopi, wetzen, Polj.; — 2) intr. schwer gehen, Pohl.; umherziehen: odkar je kralj Matjaž po svetu cijazil, Bes.; — prim. nem. ziehen. (?)
  75. cijȏha, f. 1) der Kohlensack, Šol.; — 2) ein Collo (v trgovskem govoru), Cig., DZ.; — prim. kor.-nem. zieche, der Bettüberzug.
  76. 1. cı̑k, m. die Singdrossel (turdus musicus), Vranja v Istri- Erj. (Torb.); (= dlesk, der Kernbeißer, C.).
  77. 2. cı̑k, m. po hrbtu bel vol, Polj.
  78. 3. cìk, cíka, m. 1) essigsaurer Geschmack des Weines, Nov.; vino na cik vleče, jvzhŠt.; — 2) in Essig übergehender Wein: bolna vina, zavrelice, ciki, Nov.; — prim. 2. cikati.
  79. 1. cíka, f. die Singdrossel, Cig.; pogl. 1. cik.
  80. 2. cíka, f. krava z belkastim hrbtom, Krn- Erj. (Torb.), Kr.; — prim. 2. cik.
  81. cikȃłnik, m. "neka priprava v ribjo lov: na dolzem motvozu je po vrsti navezanih več trnkov z vado; nanj love sosebno ogorje", Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.).
  82. 1. cíkast, adj. weißgefleckt, mit weißem Rücken, Bes., Nov.; cikasta živina, Kr.; — prim. 2. cik, 2. cika.
  83. 2. cíkast, adj. in Essigsäure übergehend: cikasto vino, Dol., Št.; — prim. 2. cikati.
  84. 1. cíkati, cı̑kam, vb. impf. zirpen, Cig.; piepen, Z.
  85. 2. cíkati, cı̑kam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.
  86. cı̑kavt, m. die Singdrossel (turdus musicus), Cig., Gor.; — prim. 1. cik.
  87. cı̑kəc, -kca, m. = cikavt, Dol.
  88. cı̑kla, f. = pesa, C., Valj. (Rad); — iz cvikla; hs. cvekla, novogrško σευ̃κλον, Mik. (Et.).
  89. cı̑klja, f. weißgefleckte Kuh, Cig.; — prim. 2. cika.
  90. cı̑kljast, adj. weißgefleckt, Cig., M.
  91. cikloīda, f. neka kriva črta, die Cykloide ( mech.), Cig. (T.).
  92. 1. cíkniti, cı̑knem, vb. pf. einen Pieplaut von sich geben, Z.; mucksen, C.; — prim. 1. cikati.
  93. 2. cíkniti, cı̑knem, vb. pf. in die saure Gährung übergehen, sauer werden: vino je ciknilo, ist sauer geworden, Cig., Št., Dol.; (tudi impf.: vino že cikne = cika, jvzhŠt.) na kaj dvoumnega c., eine zweideutige Anspielung machen, Cv.
  94. cìlj, cílja, m. das Ziel, der Endzweck: cilj in konec našega življenja; — iz nem.
  95. 1. címa, f. 1) der Keim, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; cime gnati, Mik. (Et.); — der Pflanzentrieb, BlKr.; — 2) das männliche Glied, Z., Lašče- Erj. (Torb.); — 3) der Eiszapfen, Mur.
  96. 2. címa, f. 1) das Kräuterich von Ackerpflanzen, Cig., C., M., Dol., BlKr.; — 2) odlomljena vejica, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. lat. cima, it. le cime dell'erbe, Mik. (Et.).
  97. címanje, n. das Keimen, Mur.
  98. címast, adj. Keime habend: pšenica je že cimasta, SlGor.
  99. címati, -am, vb. impf. keimen, Mur., Cig.
  100. címavica, * f. Eisblüten, Eisrosen, die sich auf feuchtem Boden bilden, vzhŠt.- C.

   48.197 48.297 48.397 48.497 48.597 48.697 48.797 48.897 48.997 49.097  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA