Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (48.301-48.400)

  1. búlica, f. dem. 1. bula; das Beulchen.
  2. bulída, f. die Waldrebe (clematis vitalba), Ben.- Erj. (Torb.).
  3. 1. búliti, -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.- Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).
  4. 2. búliti, ** -im, vb. impf. schwellen, Cig.; — kupla buli, Let.; — = b. se: šotor se buli sredi doline, Nov.; — prim. 1. bula; prim. tudi hs. buljiti oči, die Augen herausrecken.
  5. bȗlje, n. nekakšen cmok iz turščične moke z mlekom zamešene, Koborid ( Goriš.); — prim. budla.
  6. bȗlko, m. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
  7. bȗlnica, f. neka trava za bule, C.
  8. bȗlnik, m. 1) = bulnica, C.; — 2) der Stechapfel, C.
  9. bulnják, m. divji b., der Stechapfel (datura stramonium), Z.
  10. búlovka, f. neka goba "za bule", C.
  11. bȗmati, -am, vb. impf. trinken (v otročjem govoru), M., Št.; — prim. bumbati.
  12. bȗmba, f. das Getränk (po otročje), C.
  13. 1. bȗmbati, -am, vb. impf. = bumati, Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. it. bombare, trinken.
  14. 2. bȗmbati, -am, vb. impf., C.; pogl. bombati.
  15. bȗmbək, -bka, m., Glas.; pogl. bombek.
  16. bumbljáti, -ȃm, vb. impf. = bučati: sršen bumblja ali buči, C.
  17. bȗmcati, -am, vb. impf. = bumati, bumbati, C.
  18. bȗmčkati, -am, vb. impf. = bumati, bumbati, Goriš.- Erj. (Torb.), Št.
  19. búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)
  20. bȗnčica, f. dem. bunka; das Knöllchen, C.; die Knospe, Jan., Vest.
  21. bȗnčiti se, * -im se, vb. impf. convex werden, M.
  22. bȗnda, f. schwerer Ueberrock oder Mantel, M., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; der Pelzmantel, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž.
  23. bȗndaš, m. ovčarski pes, ogr.- Valj. (Rad).
  24. búnja, f. 1) ein dicker Klumpen aus weichem Stoff, Z.; — der Knollen, V.-Cig.; — 2) ein bausbäckiges Weib, Cig.
  25. búnjast, adj. aufgedunsen, V.-Cig.; bunjast človek, ein bausbäckiger, dicker und fetter Mensch, Cig., C.
  26. búnjav, adj. = bunjast, Z.
  27. búnjavəc, -vca, m. der Bausback, Cig., Valj. (Rad).
  28. bȗnjəc, -njca, m. = bunjast človek, C.
  29. bȗnk, interj. patsch! Cig., C.; — tudi: subst. m. der Schall eines fallenden Körpers, Cig.
  30. bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Krško, Sv. Jakob ob Savi- Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  31. bȗnkanje, n. 1) das Puffen, das Stoßen, Jarn., Cig., Jan.; — 2) das Spielen auf der Bassgeige, Jarn.
  32. bȗnkast, adj. knollig, knotig, knorrig, Cig.
  33. bȗnkati, -am, vb. impf. 1) schlagen ( z. B. mit der geballten Faust), puffen, klopfen, Jarn., Cig., Jan.; na vrata b., Št.; začela je b. pivce, LjZv.; — 2) die Bassgeige spielen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 3) b. se, bauchig werden, C.
  34. bȗnkavəc, -vca, m. der Bassgeigenspieler, Jarn.
  35. búnkniti, bȗnknem, vb. pf. 1) mit geballter Faust einen Schlag versetzen, puffen, stoßen, M.; — 2) platzend fallen ( z. B. ins Wasser), C.
  36. búsija, f. der Hinterhalt, Dict.; Jerobeam je storil busijo, da bi od zadaj nad nje prišel, Dalm.; — iz tur. pusu, Mik. (Et.).
  37. bȗsk, interj. plump! C.
  38. búskniti, bȗsknem, vb. pf. mit Geräusch fallen, plumpen: na koga b., jemanden anfallen, C.
  39. búsniti, bȗsnem, vb. pf. = buskniti, C.
  40. busōla, f. neka priprava z magnetno iglo, die Boussole: tangentna b., die Tangentenboussole ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  41. búša, f. eine Art kleiner Kühe; hrvatske buše; — hs.
  42. bušák, m. eine Art kleiner Ochsen; — hs.
  43. bȗšati, -am, vb. impf. küssen, C.; Ljub' materi roko buša, Vod. (Pes.); — iz nem.; prim. bav. bussen.
  44. búšina, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  45. búšiti, bȗšim, vb. pf. 1) mit Gewalt anstoßen, anfahren: z glavo v zid bušiti, BlKr., Št.; v hišo b., ins Haus stürzen, Z.; — 2) b. koga, derb stoßen, Št.; mit Gewalt werfen: hlapci zver z nosilnic bušijo, Glas.; — prim. buhniti.
  46. bȗška, f. die Geschwulst infolge einer Contusion, Z., Bes.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); lasna buška, die Haarpapille, Erj. (Som.); — prim. 2. buhniti.
  47. bȗškast, adj. voll Contusionen: tako ga je otepel, da je cel teden buškasto glavo nosil, Glas.
  48. bȗškati, -am, vb. impf. stoßen, ZgD.; — b. se, sich stoßen: kozla se buškata, Bes.
  49. búškniti, bȗšknem, vb. pf. (stark) anklopfen, Jan.
  50. bȗt, ** m. = bət (?): Igra mu pušken trd obles, Zadeva mu nje but, Vod. (Pes.).
  51. búta, f. großköpfiger Mensch, M.; — stumpfsinnige Person, C., Levst. (Rok.); — prim. butast.
  52. butàn, -ána, m. neka psovka, Št.- Pjk. (Črt.).
  53. bútanje, n. das Anschlagen, das Stoßen; butanje valov, die Brandung, Cig. (T.).
  54. bútast, adj. 1) stumpf: b. nos, Zora, Pjk. (Črt.); — plattköpfig: Jan.; abgeplattet: zemlja je na dveh koncih butasta, Vod. (Izb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, Mur., Cig., Jan., Št.; — prim. nem.: butt = stumpf, dumm.
  55. bútati, bȗtam, vb. impf. stoßen; z glavo v steno b.; ob kaj b., Cig.; — nadlog jezero S togotnimi valmi na stene buta, Preš.; — njega glavo s trnjem kronano so butali ino tepli, Jsvkr.
  56. bȗtəc, -tca, m. 1) das Gewicht der Wanduhr, Cig.; prstov b., die Fingerspitze, V.-Cig.; — 2) eine Art Aepfel, C.; — 3) der Großkopf, Cig., Jan., M.; — 4) der Kaulkopf (mlada žaba), Lašče- Levst. (Rok.); — 5) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
  57. bȗtej, m. der Wiedehopf, Guts., Mur., C.; — prim. 2. bud.
  58. bútəlj, -tlja, ( nav. -təljna), m. 1) eine Art Pflaume, C.; — 2) eine Art dicker Apfel, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 3) der Dickkopf, Jan.; — 4) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
  59. butēlja, f. vinska steklenica, die Bouteille.
  60. bȗteštvọ, n. die Tölpelhaftigkeit, ZgD.
  61. bȗtež, m. = butec, der Tölpel, Kr.
  62. butíca, f. = bətica, Dict., Trub., Cig., Preš., Levst. (Zb. sp.).
  63. bȗtič, m. der Schafbock, C.
  64. bútiti, bȗtim, vb. pf. 1) stark anstoßen; v steno b.; na tla b., wuchtig fallen; stürzen: med sovražnike b., Jan.; butilo mu je v glavo, plötzlich fiel es ihm ein, LjZv.; — 2) unsanft stoßen oder werfen: na tla butiti koga.
  65. bútniti, bȗtnem, vb. pf. = butiti.
  66. butoglȃvəc, -vca, m. der Kaulkopf (mlada žaba), Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.).
  67. butolę̑nka, m. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  68. buzakljȗna, interj. = buzarona! sapperment! LjZv.
  69. buzakljȗnski, adj. (lepše rečeno, nam. buzaronski), Jan., Preš.
  70. buzdahȃn, m. = buzdovan, Krelj, (buzhihan, Dict.).
  71. buzdovȃn, m. der Streitkolben, Cig., Jan.; — hs. iz tur. bozdogan.
  72. búža, f. 1) ein kleines Thierchen oder Ding, C.; — 2) der Kretin, Savinska dol.
  73. búžav, adj. schwächlich, Gor.
  74. búžəlj, -žlja, m. neko jabolko, C.
  75. bužgáti, -ȃm, vb. impf. schälen: b. fižol, turščico, orehe, (bəžgati) Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
  76. bȗžika, f. das Gänschen, C.; — prim. buža.
  77. bužína, f. = lupina, Tolm., Plužna- Erj. (Torb.); — prim. it. buccia, buccio, die Schale der Früchte, Erj. (Torb.).
  78. búžiti, -im, vb. impf. = lupiti, ružiti, Plužna- Erj. (Torb.); — prim. bužina.
  79. bȗžkati, -am, vb. impf. = bužiti, bužgati: koruzo b., Naklo ( Gor.).
  80. bȗžnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  81. bzíkalica, f. die Spritze, Cig., C.
  82. bzíkanica, f. die Spritzbüchse, die Spritze, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
  83. 1. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. eine Flüssigkeit durch eine kleine Oeffnung mit Gewalt pressen, spritzen, Mur., SlGor.
  84. 2. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. biesen (o goveji živini): živina bziče, Mik., Valj. (Rad); — prim. bezgati, bezljati.
  85. bzı̑klja, f. die Spritze, C.
  86. bzíkniti, bzı̑knem, vb. pf. spritzen, Mur., Mik.
  87. cábati, -am, vb. impf. ausschlagen, Cig.; — prim. becati.
  88. cábniti, cȃbnem, vb. pf. ausschlagen, Cig., C.; — prim. cebniti.
  89. cáca, f. der Kleister, die Pappe, Guts., Št.- Valj. (Rad).
  90. cácati, -am, vb. impf. 1) kleistern, schmieren, Guts., Mur.; — 2) verzärteln: svoje telo c., ogr.- C.
  91. cácavən, -vna, adj. verzärtelt, empfindlich, ogr.- C.
  92. cácavnost, f. die Verzärtelung, die Weichlichkeit, ogr.- C.
  93. cácniti, cȃcnem, vb. pf. schmeißen, werfen, Guts.
  94. cȃf, m. der Gerichtsdiener, der Scherge, Pohl., Mik. (Et.); der Ueberreiter, C.; — prim. it. zaffo, der Häscher.
  95. 1. cafáti, -ȃm, vb. impf. = kapati, Fr.- C.
  96. 2. cȃfati, -am, vb. impf. = cavfati, C.
  97. cafljáti, -ȃm, vb. impf. = kapljati, C.; — prim. 1. cafati.
  98. 1. cáfniti, cȃfnem, vb. pf. = kaniti, C.
  99. 2. cáfniti, cȃfnem, vb. pf. = cavfniti, zurücktreten: konj, junec cafne, C.
  100. cafotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = 1. cafati, C.

   47.801 47.901 48.001 48.101 48.201 48.301 48.401 48.501 48.601 48.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA