Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (48.201-48.300)

  1. bȗcka, f. = bucika, Notr.
  2. bȗckati, -am, vb. impf. sticheln, stechen; — prim. bucati.
  3. búcniti, bȗcnem, vb. pf. stechen (v otročjem govoru), Cig.
  4. 1. bȗč, m. der Klang, der Ton, Cig., Jan., C.; zvon ima lep buč, Mik.; das Getöse, C.; das Gebraus, Jan.
  5. 2. bùč, m. 1) das Fass, Štrek.; — 2) ein Feldbrunnen mit einem hölzernen Kasten eingefasst; šterne, buči, Vod. (Izb. sp.); — prim. bəč, boč.
  6. búča, * m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati *; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava ( zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.- Valj. (Rad).
  7. bučȃnje, n. dumpfes Getön, das Brausen: b. trobente, groma.
  8. búčast, adj. kürbisartig; bauchig: bučasta posoda, C.; — flaschenartig, Cig.; bučasta hruška, die Kegelbirne, Cig.
  9. búčati, -ím, vb. impf. dumpf tönen, brausen, sausen, tosen; morje buči; grom buči; trobenta buči, Ravn.; zvon buči, C.; še zdaj mi buči po glavi, M.; — brüllen: vol buči, Cig., C.
  10. bučeglàv, -gláva, m. neka riba: der Stutzkopf (coryphaena), Erj. (Z.).
  11. 1. bȗčək, -čka, m. neka vinska posoda, Ip.; — prim. 2. buč.
  12. 2. bȗčək, -čka, m. ein alberner Kerl, Cig.; — prim. buča.
  13. 1. búčən, -čna, adj. Kürbis-, bučno seme.
  14. 2. búčən, -čna, adj. laut lärmend: društvo postaja bučno, Zv.
  15. bučevína, f. das Kürbiskraut, die Kürbisblätter, Jan., C.
  16. búčica, f. dem. buča; — makove bučice, Mohnköpfe, Z.; — der Leinwandknopf, Jan., C., vzhŠt.
  17. búčiti, -im, vb. impf. in Aufruhr bringen, Habd., C.
  18. bȗčka, f. dem. buča; 1) kleiner Kürbis; — 2) das Krüglein, C.; — 3) ovčje ime, Erj. (Torb.).
  19. bȗčman, m. der Dickkopf, Jan.
  20. bȗčnica, f. 1) der Kürbiskern, der Kürbissame, C., Kres; — 2) bučnice, Kürbsen (cucurbitaceae), Tuš. (R.); — 3) der Kürbiskuchen, Valj. (Rad); — 4) die Kürbisflasche, Cig.; — 5) die Flaschenbirne, Cig., C.; — 6) der Günsel (ajuga), Cig., Medv. (Rok.).
  21. bȗčnik, m. kriechender Günsel (ajuga reptans), Tuš. (Št. l. č.).
  22. bučníka, f. der Kürbiskern, C.
  23. 1. bȗd, m. die Aufmunterung: bud predramlja, ogr.- Valj. (Rad).
  24. 2. bùd, búda, m. der Wiedehopf, V.-Cig., C., Gor.- Mik.; — prim. vdeb.
  25. budálast, adj. dumm, unsinnig, Cig., Jan.; — prim. budalo.
  26. budalȃščina, f. die Dummheit, der Unsinn, Jan., Nov.; — hs.
  27. budáliti, -im, vb. impf. thöricht handeln, sprechen, Cig.; grdo bi bilo, da budali tako silen in dičen junak, LjZv.
  28. 1. búdalọ, n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo ( vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).
  29. 2. bȗdalọ, n. der Pfuscher (kdor le buda in nič ne opravi), C.; — prim. bodalo 2).
  30. budálost, f. die Dummheit, nk.; v svoji budalosti, Zv.
  31. bȗdati, -am, vb. impf. stümpern, V.-Cig., C.; pogl. bodati.
  32. búdəlj, -dlja, n. = budla, die Fülle des Bratens, Valj. (Rad); — prim. budla, budlati.
  33. búdən, -dna, adj. wach, wachsam, Guts., Mur., Cig., Cig. (T.); — lebhaft, heiter, Jan.; buden glas, heitere Stimme, C.; svoje budno kolo pleše, Zv.
  34. budíłən, -łna, adj. weckend, aufmunternd, Cig., Jan., nk.
  35. budı̑łnik, m. der Wecker an der Uhr, Mur., Cig., Jan.
  36. budílọ, n. 1) das Weckwerk, der Wecker, Cig. (T.); — 2) der Erreger: budilo zvoka, der Schallerreger, Cig. (T.); — 3) das Aneiferungsmittel, C.
  37. búdina, f. neko jabolko, Šebrelje na Goriškem- Erj. (Torb.).
  38. budíšče, n. der Erregungspunkt ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  39. budı̑telj, m. der Erwecker, der Aneiferer, Jan., nk.
  40. budíti, -ím, vb. impf. wecken; b. iz spanja; gospodar hlapce in dekle budi; — b. se, aufzuwachen pflegen; nič se ne budim po noči; že se budijo, sie sind schon im Aufwachen begriffen; — auferwecken: od mrtvih b.; — aufmuntern; b. koga k čemu; Zvonovi zvonite, Na delo budite! Pot.
  41. budı̑vəc, -vca, m. der Wecker, der Erwecker, Cig., Jan., nk.
  42. bȗdla, f. 1) = nadev, die Bratenfülle, Vod. (Izb. sp.); — 2) eine Art Speckknödel ("cmoki od turščične moke se slanino"), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — koruzno testo s cibebami v podobi jajca, Goriš.
  43. budláti, -ȃm, vb. füllen ( z. B. Braten, Würste) Jan., Vod. (Izb. sp.).
  44. budníca, f. 1) die Reveille, Cig., Jan., SlN.; — 2) das Aufmunterungslied, Zora.
  45. budník, m. der Aufwecker, Cig.; der Aufmunterer, nk.; der Erreger ( phys.), Cig. (T.).
  46. búdnost, f. die Wachsamkeit, Mur., Cig.; die Munterkeit, Cig., Jan.
  47. bȗh, interj. Nachahmung eines dem Worte ähnlichen Schalles, Cig.; buh v pekel! SlN.
  48. 1. bȗh, m. 1) ein gewisser, dem Worte ähnlicher Schall, Cig.; — 2) etwas jäh Hervorbrechendes: der Feuerwolf (das aus dem Ofen zeitweise hervorbrechende Feuer), Cig.; — 3) der Stoß, C.; (iz propada) se je slišal zamolkel buh, Let.
  49. 2. bȗh, ** m. die Anschwellung, Cig.
  50. búhanje, n. das Puffen, das Stoßen; zaslišalo se je močno buhanje v hišna vrata, Zv.
  51. búhati, bȗham, -šem, vb. impf. puffen, stoßen; burja, veter buha; gorkota buha v sobo, Nov.; plamen buha kvišku, schlägt, lodert empor, C.; morje buha, das Meer brandet, C., Z.; na dveri buhati, stark pochen, C.; z glavo buhati v zid, Št.; schlagen: ženo z macljem buše, Npes.-Vraz; kozli se buhajo, stoßen sich mit den Hörnern, Cig.; b. se, sich im Gedränge stoßen, Dol.
  52. búhav, adj. b. je sod, ako diši po plesni, pa tudi vino, ki se je spravilo v tak sod, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  53. bȗhljaj, m. der Puff, C.
  54. 1. búhniti, bȗhnem, vb. pf. 1) hervorbrechen; plamen je kvišku buhnil, Cig., Jan.; buhnila je kri iz njega, BlKr.; v hišo b., ins Haus platzen, plumpen, Cig.; nad koga b., jemanden plötzlich anfallen, C.; — 2) b. koga, jemandem einen Stoß versetzen, Št.
  55. 2. búhniti, bȗhnem, vb. pf. anschwellen, sich aufblähen, Jarn., Cig., C., Mik. (Et.).
  56. bȗhta, f. ein Weib mit aufgedunsenem Gesichte, C.
  57. buhtáti, -ȃm, vb. impf. hervorbrechen: plamen buhta, lodert, C.
  58. buhtáti se, -ȃm se, vb. impf. schwellen, C.
  59. buhtè, -ę́ta, m. der Brausekopf, Cig.
  60. 1. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.
  61. 2. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. aufgedunsen werden, C.
  62. bȗhtiti, -im, vb. pf. gäh losstürzen, Mur., Jan.
  63. bȗj, m. die Boje: sidreni buj, die Ankerboje, DZ.
  64. bújən, -jna, adj. üppig, Cig., Jan., C., nk.; bujno rasti; bujna fantazija, nk.; — rus.
  65. bujénje, n. das Wecken.
  66. bujíca, f. 1) der Gießbach, der Wildbach, Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.; bújica, Navr. (Let.); — 2) der Abzugsgraben, C.; bujice, Furchen in der Straße (= prekopi), Levst. (Cest.).
  67. bújnost, f. die Ueppigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. bujen.
  68. bȗk, m. die Brunft der Schweine, Mur., Cig., Jan., Mik.
  69. bȗka, f. der Tumult, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad).
  70. bukáč, m. die Rohrdommel (ardea stellaris), Jan., Erj. (Ž.).
  71. búkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) = mukati, Rez.- Baud., Plužna- Erj. (Torb.); — 2) grunzen, Gor.
  72. bȗkati se, -kam, -čem se, vb. impf. 1) brunften (o svinjah); svinje se bukajo, bučejo; — 2) b. se = kujati se, Jan.; dans se ti buče = delo ti ne gre uspešno od rok, Gor.
  73. búkəv, -kve, f. die Buche, die Rothbuche (fagus silvatica).
  74. búkəvca, f. die Frucht der Rothbuche, C., Mik., Št.
  75. búkniti, bȗknem, vb. pf. losbrechen: plamen bukne, die Flamme lodert auf, C., Zora; einfallen: b. v deželo, Dalm.; losstürzen: b. nad koga, C., Dalm.; ausbrechen: Vezuv je buknil, Erj. (Min.).
  76. búknjenje, n. der Ausbruch ( z. B. eines Vulkans), Cig. (T.); — b. nad sovražnika, ein Ausfall, Dict.
  77. búkov, adj. 1) Buchen-; b. les, das Buchenholz; — 2) grob: bukovo sukno, die Lode, Cig., Levst. (Rok.), Notr.
  78. bukováča, f. = bukova palica, der Buchenstock, Cig.
  79. bukovčica, f. neka goba: = pečenka, kukmak, Poh.
  80. búkovəc, -vca, m. schlechter Wein, Notr.
  81. búkovica, f. 1) die Buchengegend, Gor.; — 2) das Lodentuch, Cig., C., DZ.
  82. búkovina, f. 1) das Buchenholz; — 2) die Buchengegend, Mur.; tudi: bukovína; — 3) = bukovo sukno, das Lodentuch, C.
  83. búkovje, n. der Buchenwald.
  84. búkovski, adj. Bücher-: bukovski jezik, die Büchersprache, die lateinische Sprache, Trub., Dalm.
  85. búkovščica, f. der Waldmäusedorn (ruscus hypoglossum), Hal.- Erj. (Torb.).
  86. bȗkva, f. = bukev.
  87. bȗkve, -kəv, f. pl. das Buch; tudi: búkve.
  88. bȗkvež, m. ungeschickter Mensch, Valj. (Rad).
  89. bȗkvica, f. 1) = bukevca, Dict., Cig., Jan., C.; — 2) pl. bukvice, dem. bukve; das Büchlein; — 3) bukvica, die Betonie (betonica officinalis), C.
  90. bukvíšče, n. 1) = knjižnica, Jan., Cig., Vod. (Izb. sp.); — 2) = knjižnjak, Jan.
  91. bukvovę̑ški, adj. = knjigoveški, Cig., Jan.
  92. bukvovę̑štvọ, n. = knjigoveštvo, Cig., Jan.
  93. bukvovèz, -vę́za, m. = knjigovez, Cig., Jan.
  94. bukvovę̑znica, f. = knjigoveznica, Cig., Jan.
  95. 1. búla, f. die sich von innen mit wässerichter Materie füllende Beule; vodenična b., der Wasserkropf (živinska bolezen), Cig.; snetjava b., die Brandbeule, Cig.; — iz nem.; prim. stvn. bulla, Blatter, Mik. (Et.).
  96. 2. búla, f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.- Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.- Kres; — iz nem.; prim. bulati.
  97. búlanki, m. pl. gefüllte Nudeln, Guts.
  98. búlast, adj. beulig, Cig.
  99. búlati, -am, vb. impf. füllen ( z. B. Würste, Braten), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, gubanice, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — iz nem. füllen; prim. fulati, SlGor.
  100. bȗləc, *** -lca, m. der Ochs: bulec buli, Z.; — prim. 1. buliti.

   47.701 47.801 47.901 48.001 48.101 48.201 48.301 48.401 48.501 48.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA