Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (48.197-48.296)

  1. bȗcati, -am, vb. impf. stechen, (v otročjem govoru): voli se bucajo, M.
  2. bȗcək, -cka, m. die Knospe, Notr.; — der Vorsatz der Wirbelbeine, V.-Cig.
  3. búcəlj, -clja, m. 1) die Spitze des Fingers, V.-Cig.; — 2) der Strickstock, V.-Cig.; — prim. nem. Butz, etwas Hervorragendes, das Aeußerste eines Dinges.
  4. bȗcika, f. die Stecknadel, die Knopfnadel, Cig., Jan., DZ.; Za klobuk ga (šopek) bom pripenjala S posrebreno buciko, Npes.-K.; — prim. bucek.
  5. bȗcka, f. = bucika, Notr.
  6. bȗckati, -am, vb. impf. sticheln, stechen; — prim. bucati.
  7. búcniti, bȗcnem, vb. pf. stechen (v otročjem govoru), Cig.
  8. 1. bȗč, m. der Klang, der Ton, Cig., Jan., C.; zvon ima lep buč, Mik.; das Getöse, C.; das Gebraus, Jan.
  9. 2. bùč, m. 1) das Fass, Štrek.; — 2) ein Feldbrunnen mit einem hölzernen Kasten eingefasst; šterne, buči, Vod. (Izb. sp.); — prim. bəč, boč.
  10. búča, * m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati *; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava ( zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.- Valj. (Rad).
  11. bučȃnje, n. dumpfes Getön, das Brausen: b. trobente, groma.
  12. búčast, adj. kürbisartig; bauchig: bučasta posoda, C.; — flaschenartig, Cig.; bučasta hruška, die Kegelbirne, Cig.
  13. búčati, -ím, vb. impf. dumpf tönen, brausen, sausen, tosen; morje buči; grom buči; trobenta buči, Ravn.; zvon buči, C.; še zdaj mi buči po glavi, M.; — brüllen: vol buči, Cig., C.
  14. bučeglàv, -gláva, m. neka riba: der Stutzkopf (coryphaena), Erj. (Z.).
  15. 1. bȗčək, -čka, m. neka vinska posoda, Ip.; — prim. 2. buč.
  16. 2. bȗčək, -čka, m. ein alberner Kerl, Cig.; — prim. buča.
  17. 1. búčən, -čna, adj. Kürbis-, bučno seme.
  18. 2. búčən, -čna, adj. laut lärmend: društvo postaja bučno, Zv.
  19. bučevína, f. das Kürbiskraut, die Kürbisblätter, Jan., C.
  20. búčica, f. dem. buča; — makove bučice, Mohnköpfe, Z.; — der Leinwandknopf, Jan., C., vzhŠt.
  21. búčiti, -im, vb. impf. in Aufruhr bringen, Habd., C.
  22. bȗčka, f. dem. buča; 1) kleiner Kürbis; — 2) das Krüglein, C.; — 3) ovčje ime, Erj. (Torb.).
  23. bȗčman, m. der Dickkopf, Jan.
  24. bȗčnica, f. 1) der Kürbiskern, der Kürbissame, C., Kres; — 2) bučnice, Kürbsen (cucurbitaceae), Tuš. (R.); — 3) der Kürbiskuchen, Valj. (Rad); — 4) die Kürbisflasche, Cig.; — 5) die Flaschenbirne, Cig., C.; — 6) der Günsel (ajuga), Cig., Medv. (Rok.).
  25. bȗčnik, m. kriechender Günsel (ajuga reptans), Tuš. (Št. l. č.).
  26. bučníka, f. der Kürbiskern, C.
  27. 1. bȗd, m. die Aufmunterung: bud predramlja, ogr.- Valj. (Rad).
  28. 2. bùd, búda, m. der Wiedehopf, V.-Cig., C., Gor.- Mik.; — prim. vdeb.
  29. budálast, adj. dumm, unsinnig, Cig., Jan.; — prim. budalo.
  30. budalȃščina, f. die Dummheit, der Unsinn, Jan., Nov.; — hs.
  31. budáliti, -im, vb. impf. thöricht handeln, sprechen, Cig.; grdo bi bilo, da budali tako silen in dičen junak, LjZv.
  32. 1. búdalọ, n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo ( vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).
  33. 2. bȗdalọ, n. der Pfuscher (kdor le buda in nič ne opravi), C.; — prim. bodalo 2).
  34. budálost, f. die Dummheit, nk.; v svoji budalosti, Zv.
  35. bȗdati, -am, vb. impf. stümpern, V.-Cig., C.; pogl. bodati.
  36. búdəlj, -dlja, n. = budla, die Fülle des Bratens, Valj. (Rad); — prim. budla, budlati.
  37. búdən, -dna, adj. wach, wachsam, Guts., Mur., Cig., Cig. (T.); — lebhaft, heiter, Jan.; buden glas, heitere Stimme, C.; svoje budno kolo pleše, Zv.
  38. budíłən, -łna, adj. weckend, aufmunternd, Cig., Jan., nk.
  39. budı̑łnik, m. der Wecker an der Uhr, Mur., Cig., Jan.
  40. budílọ, n. 1) das Weckwerk, der Wecker, Cig. (T.); — 2) der Erreger: budilo zvoka, der Schallerreger, Cig. (T.); — 3) das Aneiferungsmittel, C.
  41. búdina, f. neko jabolko, Šebrelje na Goriškem- Erj. (Torb.).
  42. budíšče, n. der Erregungspunkt ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  43. budı̑telj, m. der Erwecker, der Aneiferer, Jan., nk.
  44. budíti, -ím, vb. impf. wecken; b. iz spanja; gospodar hlapce in dekle budi; — b. se, aufzuwachen pflegen; nič se ne budim po noči; že se budijo, sie sind schon im Aufwachen begriffen; — auferwecken: od mrtvih b.; — aufmuntern; b. koga k čemu; Zvonovi zvonite, Na delo budite! Pot.
  45. budı̑vəc, -vca, m. der Wecker, der Erwecker, Cig., Jan., nk.
  46. bȗdla, f. 1) = nadev, die Bratenfülle, Vod. (Izb. sp.); — 2) eine Art Speckknödel ("cmoki od turščične moke se slanino"), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — koruzno testo s cibebami v podobi jajca, Goriš.
  47. budláti, -ȃm, vb. füllen ( z. B. Braten, Würste) Jan., Vod. (Izb. sp.).
  48. budníca, f. 1) die Reveille, Cig., Jan., SlN.; — 2) das Aufmunterungslied, Zora.
  49. budník, m. der Aufwecker, Cig.; der Aufmunterer, nk.; der Erreger ( phys.), Cig. (T.).
  50. búdnost, f. die Wachsamkeit, Mur., Cig.; die Munterkeit, Cig., Jan.
  51. bȗh, interj. Nachahmung eines dem Worte ähnlichen Schalles, Cig.; buh v pekel! SlN.
  52. 1. bȗh, m. 1) ein gewisser, dem Worte ähnlicher Schall, Cig.; — 2) etwas jäh Hervorbrechendes: der Feuerwolf (das aus dem Ofen zeitweise hervorbrechende Feuer), Cig.; — 3) der Stoß, C.; (iz propada) se je slišal zamolkel buh, Let.
  53. 2. bȗh, ** m. die Anschwellung, Cig.
  54. búhanje, n. das Puffen, das Stoßen; zaslišalo se je močno buhanje v hišna vrata, Zv.
  55. búhati, bȗham, -šem, vb. impf. puffen, stoßen; burja, veter buha; gorkota buha v sobo, Nov.; plamen buha kvišku, schlägt, lodert empor, C.; morje buha, das Meer brandet, C., Z.; na dveri buhati, stark pochen, C.; z glavo buhati v zid, Št.; schlagen: ženo z macljem buše, Npes.-Vraz; kozli se buhajo, stoßen sich mit den Hörnern, Cig.; b. se, sich im Gedränge stoßen, Dol.
  56. búhav, adj. b. je sod, ako diši po plesni, pa tudi vino, ki se je spravilo v tak sod, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  57. bȗhljaj, m. der Puff, C.
  58. 1. búhniti, bȗhnem, vb. pf. 1) hervorbrechen; plamen je kvišku buhnil, Cig., Jan.; buhnila je kri iz njega, BlKr.; v hišo b., ins Haus platzen, plumpen, Cig.; nad koga b., jemanden plötzlich anfallen, C.; — 2) b. koga, jemandem einen Stoß versetzen, Št.
  59. 2. búhniti, bȗhnem, vb. pf. anschwellen, sich aufblähen, Jarn., Cig., C., Mik. (Et.).
  60. bȗhta, f. ein Weib mit aufgedunsenem Gesichte, C.
  61. buhtáti, -ȃm, vb. impf. hervorbrechen: plamen buhta, lodert, C.
  62. buhtáti se, -ȃm se, vb. impf. schwellen, C.
  63. buhtè, -ę́ta, m. der Brausekopf, Cig.
  64. 1. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.
  65. 2. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. aufgedunsen werden, C.
  66. bȗhtiti, -im, vb. pf. gäh losstürzen, Mur., Jan.
  67. bȗj, m. die Boje: sidreni buj, die Ankerboje, DZ.
  68. bújən, -jna, adj. üppig, Cig., Jan., C., nk.; bujno rasti; bujna fantazija, nk.; — rus.
  69. bujénje, n. das Wecken.
  70. bujíca, f. 1) der Gießbach, der Wildbach, Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.; bújica, Navr. (Let.); — 2) der Abzugsgraben, C.; bujice, Furchen in der Straße (= prekopi), Levst. (Cest.).
  71. bújnost, f. die Ueppigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. bujen.
  72. bȗk, m. die Brunft der Schweine, Mur., Cig., Jan., Mik.
  73. bȗka, f. der Tumult, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad).
  74. bukáč, m. die Rohrdommel (ardea stellaris), Jan., Erj. (Ž.).
  75. búkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) = mukati, Rez.- Baud., Plužna- Erj. (Torb.); — 2) grunzen, Gor.
  76. bȗkati se, -kam, -čem se, vb. impf. 1) brunften (o svinjah); svinje se bukajo, bučejo; — 2) b. se = kujati se, Jan.; dans se ti buče = delo ti ne gre uspešno od rok, Gor.
  77. búkəv, -kve, f. die Buche, die Rothbuche (fagus silvatica).
  78. búkəvca, f. die Frucht der Rothbuche, C., Mik., Št.
  79. búkniti, bȗknem, vb. pf. losbrechen: plamen bukne, die Flamme lodert auf, C., Zora; einfallen: b. v deželo, Dalm.; losstürzen: b. nad koga, C., Dalm.; ausbrechen: Vezuv je buknil, Erj. (Min.).
  80. búknjenje, n. der Ausbruch ( z. B. eines Vulkans), Cig. (T.); — b. nad sovražnika, ein Ausfall, Dict.
  81. búkov, adj. 1) Buchen-; b. les, das Buchenholz; — 2) grob: bukovo sukno, die Lode, Cig., Levst. (Rok.), Notr.
  82. bukováča, f. = bukova palica, der Buchenstock, Cig.
  83. bukovčica, f. neka goba: = pečenka, kukmak, Poh.
  84. búkovəc, -vca, m. schlechter Wein, Notr.
  85. búkovica, f. 1) die Buchengegend, Gor.; — 2) das Lodentuch, Cig., C., DZ.
  86. búkovina, f. 1) das Buchenholz; — 2) die Buchengegend, Mur.; tudi: bukovína; — 3) = bukovo sukno, das Lodentuch, C.
  87. búkovje, n. der Buchenwald.
  88. búkovski, adj. Bücher-: bukovski jezik, die Büchersprache, die lateinische Sprache, Trub., Dalm.
  89. búkovščica, f. der Waldmäusedorn (ruscus hypoglossum), Hal.- Erj. (Torb.).
  90. bȗkva, f. = bukev.
  91. bȗkve, -kəv, f. pl. das Buch; tudi: búkve.
  92. bȗkvež, m. ungeschickter Mensch, Valj. (Rad).
  93. bȗkvica, f. 1) = bukevca, Dict., Cig., Jan., C.; — 2) pl. bukvice, dem. bukve; das Büchlein; — 3) bukvica, die Betonie (betonica officinalis), C.
  94. bukvíšče, n. 1) = knjižnica, Jan., Cig., Vod. (Izb. sp.); — 2) = knjižnjak, Jan.
  95. bukvovę̑ški, adj. = knjigoveški, Cig., Jan.
  96. bukvovę̑štvọ, n. = knjigoveštvo, Cig., Jan.
  97. bukvovèz, -vę́za, m. = knjigovez, Cig., Jan.
  98. bukvovę̑znica, f. = knjigoveznica, Cig., Jan.
  99. 1. búla, f. die sich von innen mit wässerichter Materie füllende Beule; vodenična b., der Wasserkropf (živinska bolezen), Cig.; snetjava b., die Brandbeule, Cig.; — iz nem.; prim. stvn. bulla, Blatter, Mik. (Et.).
  100. 2. búla, f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.- Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.- Kres; — iz nem.; prim. bulati.

   47.697 47.797 47.897 47.997 48.097 48.197 48.297 48.397 48.497 48.597  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA