Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (48.101-48.200)

  1. bombȃž, m. die Baumwolle, Cig., Jan., nk.; — prim. it. bombagio, Baumwolle.
  2. bombȃžast, adj. baumwollicht, Cig.; — baumwollen, Cig., nk.
  3. bombȃžev, adj. aus Baumwolle, Cig., Jan., nk.; Baumwoll-, Cig., Jan.; bombaževa preja, das Baumwollgarn, Tuš. (R.); bombaževa predilnica, die Baumwollspinnerei, Cig.
  4. bombȃževəc, -vca, m. die Baumwollstaude, zelni b. (gossypium herbaceum), drevesni b. (g. arboreum), rumeni b. (g. religiosum), Tuš. (R.).
  5. bombȃževina, f. die Baumwollware, der Baumwollzeug, Cig., Jan., DZ.; tudi bombaževína.
  6. bọ̑mbək, -bka, m. 1) kravji zvonček, Valj. (Rad); — 2) die Fruchttraube vom Holunder und Aehnliches, C.; hangende Knospe, C.; das Kartoffelsamenkügelchen, BlKr.; — prim. bombati.
  7. bọ́mbəlj, -blja, m. 1) etwas Hangendes, Z.; — 2) nekak fižol, Št.
  8. bọ̑mbika, f. die hangende Knospe, C.; ("bumbika", SlGor.).
  9. bombljáti se, -ȃm se, vb. impf. = zibati se, C.
  10. bombotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = bobotati, C.
  11. bǫ̑me, interj. = bogme, Jurč., Levst. (Zb. sp.), BlKr.
  12. bọ́na, f. die Kröte (bufo vulgaris et variabilis), Ponikve (Prim.)- Erj. (Torb.), Idrija.
  13. bọ̑nka, f. 1) eine Art Birne, C.; — 2) temna, belopikasta smokva, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. bunka.
  14. bȏs, m., Bolc, Koborid- Erj. (Torb.); pogl. bes.
  15. bọ̑s, bósa, adj. barfuß; bos hoditi, barfuß umhergehen; bose noge, bloße Füße; konj je bos na eno nogo, das Pferd hat an einem Fuße kein Hufeisen; ta je bosa, das ist eine Erfindung! das entbehrt jeder Begründung!
  16. bosáč, m. der Barfüßer, Cig., C.
  17. bosáča, f. 1) die Barfüßerin, Mur.; — 2) ein Rad ohne Schiene, C.
  18. bosák, m. = bosač, Mur., Cig., Jan.
  19. bosáški, adj. Barfüßer-, Cig.
  20. bosáti, -ȃm, vb. impf. barfuß gehen, C.
  21. bȏsəc, -sca, m. der Barfüßer, C.
  22. bosı̑lje, n. = bosiljek, Jan.; — hs.
  23. bosı̑ljək, -ljka, m. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Tuš. (R.), Zv.; — hs.
  24. bosíti, -ím, vb. impf. b. konja, dem Pferde das Hufeisen abnehmen, Mur., Cig.
  25. bȏskati, -am, vb. impf. s kamenom pri ostrenju b., Mik.; — pogl. bodckati.
  26. bōsman, m. der Hochzeitskuchen (Hochzeitsstriezel), Jan., C.; bosmani so kvašene podolgaste pogače; na nje prilepljajo iz opresnega testa narejene razne male ptičice in druge živalce, katerih mora na vsakem vse polno biti, vzhŠt.- SlN., Pjk. (Črt.).
  27. bosnik, der Blockwagen, V.-Cig.; — prim. bos.
  28. bosoglȃvəc, -vca, m. der Kaulkopf ("mlada žaba"), Ipavska dol.- Erj. (Torb.).
  29. bosonòg, -ǫ́ga, adj. barfuß, Cig., Jan., nk.
  30. bosopèt, -ę́ta, adj. barfuß; b. pastir, Jurč.
  31. bosopę̑təc, -tca, m. der Barfüßer, Z., Zv.
  32. bosopę́titi, * -pę́tim, vb. impf. barfuß gehen, Cig., Mik.
  33. bosopę̑tka, f. die Barfüßerin, Z.
  34. bosọ̑ta, f. die Barfüßigkeit, Mur., Cig.
  35. bosotúlja, f. die Barfüßige, Cig., C.
  36. bósti, bódem, vb. impf. stechen; vol bode, der Ochs ist stößig; vola se bodeta, die Ochsen stoßen sich mit den Hörnern; kdor se rad bode, se roga iznebi, C.; — bode me, ich habe einen stechenden Schmerz; pos. ich habe Seitenstechen; v oči b., auffallend sein, Jan., nk.; — hervorsprossen: žito iz zemlje bode, Z.
  37. bosúlja, f. die Barfüßige, C.
  38. bòš, adv. ja freilich ( iron.): boš, da bi jim kaj takega na misel prišlo, Ravn.; pa boš! = doch leider! pa boš! tudi lepi Samuelov zgled ni poboljšal Helijevih sinov, Ravn.; — prim. baš.
  39. bòšt, adv. allerdings, wohl, traun, M.; bošt je vesel moral biti Abraham, wohl musste sich A. freuen, Ravn.; — prim. bašti.
  40. bòšti, adv. = boš, bošt, Mur., Jan.; — prim. bašti.
  41. 1. bǫ̑štvọ, n. die Gottheit, Jan.
  42. 2. bǫ̑štvọ, n., Trub., Boh.- Mik., Jsvkr., Bas.; — pogl. uboštvo.
  43. bòt, bóta, m. = bat, C., ogr.- Valj. (Rad).
  44. bòt, adv. quitt: zdaj sva bot, Cig., M., Notr., Dol.; eno do druzega je bot, eines hebt das andere auf, Cig.; — morda iz it. botto, Schlag.
  45. bǫ́ta, * f. 1) der Stiefel, C., Goriš.; — die Stiefelröhre (golenica), C., Dol., Notr.; — prim. fr. botte, Stiefel.
  46. botāničən, -čna, adj. botanisch, Cig., Jan., nk.
  47. botānik, m. der Botaniker, Cig. (T.).
  48. botānika, f. die Botanik; — prim. rastlinoznanstvo.
  49. botāniški, adj. Botaniker-, botanisch, Mur., nk.
  50. botānski, adj. botanisch, Cig., LjZv.
  51. bǫ́tati, -am, vb. impf. ausgleichen (in der Rechnung), Cig., Met.; — prim. bot.
  52. botavẹ́ti, -ím, vb. impf. schwellen (o ranah), C., (botaviti) Cig., Met.
  53. bǫ́tica, f. dem. bota; kleiner Stiefel, M.
  54. botiti se, -im se, vb. impf. sich blähen, Jan.
  55. božančè, -ę́ta, n. das Hätschelchen, Cig.
  56. bǫ́žanje, n. das Streicheln, das Liebkosen.
  57. božȃnski, adj. göttlich, Habd., Mur., nk.; božansko lep, göttlich schön, nk.
  58. božȃnstvən, -tvəna, adj. göttlich, nk.
  59. božȃnstvọ, n. die Gottheit, Habd., Mur., ogr.- Valj. (Rad), nk.
  60. božȃstvọ, n. = božanstvo, Rog., Valj. (Rad).
  61. bǫ́žati, * -am, * vb. impf. sanft streicheln, liebkosen; — prim. bože, Mik.; (prav za prav = "božec" [ubožec] komu praviti).
  62. bǫ̑žcati, -am, vb. impf. dem. božati, Polj.
  63. bǫ̑žčək, -čka, m., Cig., pogl. ubožček.
  64. bǫ́že, -eta, m., Z., pogl. ubožec.
  65. bǫ̑žəc, -žca, m., pogl. ubožec.
  66. bǫ̑žək, -žka, m. dem. bog; der Abgott, C.
  67. bǫ́žən, -žna, adj., Danj. (Posv. p.), pogl. ubožen.
  68. božəstvọ, n., Mur., Cig., Jan., pogl. boštvo, božanstvo.
  69. božíca, f. die Göttin, Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  70. bóžič, božíča, m. 1) Weihnachten; o božíču, zu Weihnachten; pl. božiči, die drei Hauptfeiertage der Weihnachtszeit: der Weihnachtstag, der Neujahrstag, das Fest der hl. drei Könige; vse tri božiče je deževalo; Če vse tri božiče je drevje kosmat' Od ivja al' snega, obilen bo sad, Npes.-K.; — 2) na sv. večer vzamejo z ognjišča železni zglavnik, ter na njega mesto polože panj, ki se božič imenuje, Solkan- Erj. (Torb.); der Weihnachtsklotz, Štrek.
  71. božičávati, -am, vb. impf. = božičevati: zdaj se božičava, Levst. (Zb. sp.).
  72. božı̑čək, -čka, m. die Hauswurz (sempervivum), C.
  73. božíčən, -čna, adj. Weihnachts-; božı̑čni dan, der Christtag; božični prazniki, die Weihnachtsfeiertage.
  74. božičevȃnje, n. das Feiern der Weihnachtstage, M.
  75. božičeváti, -ȗjem, vb. impf. das Weihnachtsfest begehen, Cig., M.
  76. božíčevina, f. pred vsakim božičem tisti dan dajo živini od vsakega žita nekoliko v zobanje, to je božičevina, Gor.
  77. božı̑čnica, f. 1) das Weihnachtslied, Cig., Jan.; — 2) das Weihnachtsgeschenk (namentlich ein Apfel), C., Št.; — 3) der Christbaum, Cig., Jan., C., nk.
  78. božı̑čnik, m. 1) kruh, ki je na mizi od sv. večera do sv. treh kraljev, das Weihnachtsbrot, Cig., Jan., C.; — 2) = december, C.
  79. božı̑čnjak, m. 1) = božičnik 1), Mur., Cig.; — 2) veliki b., = december, mali b., = januar, kajk.- Valj. (Rad).
  80. božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.
  81. božjȃst, f. die Fallsucht, die Epilepsie; žitna b., die Kornstaupe, die Kriebelkrankheit, Cig.; mrzla b., der Rheumatismus, C.; — die Gicht, Jarn.; — iz: božja oblast, Mik.; bav. Gewalt Gottes, češ. boží moc, C.; prim. oblast.
  82. božjȃstən, -tna, adj. fallsüchtig, epileptisch; b. otrok.
  83. božjȃstnica, f. 1) die Fallsüchtige, M.; — 2) der Baldrian (valeriana officinalis), C.
  84. božjȃstnik, m. der Fallsüchtige, der Epileptiker, Levst. (Pril.).
  85. božjepǫ́tən, -tna, adj. Pilger-, Wallfahrts-, Jan., nk.
  86. božjepǫ̑tnica, f. die Pilgerin, die Wallfahrerin, Jan., nk.
  87. božjepǫ̑tnik, m. der Pilger, der Wallfahrer, Cig., Jan., nk.
  88. bóžji, * adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
  89. bóžjost, f. die Göttlichkeit, Mur., Jan.
  90. bǫ̑žkati, -am, vb. impf. dem. božati.
  91. búba, f. die Puppe ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  92. 1. búbati, -a, vb. impf. schmerzen, wehe thun, (v otročjem govoru): kje te buba?
  93. 2. bȗbati, -am, vb. impf. mit der Faust schlagen, stoßen, C.
  94. bubúj, m. der Uhu (strix bubo), Erj. (Ž.).
  95. bubȗnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  96. bȗc, interj. buc, buc! (v otročjem govoru, označuje zbadanje).
  97. bȗcati, -am, vb. impf. stechen, (v otročjem govoru): voli se bucajo, M.
  98. bȗcək, -cka, m. die Knospe, Notr.; — der Vorsatz der Wirbelbeine, V.-Cig.
  99. búcəlj, -clja, m. 1) die Spitze des Fingers, V.-Cig.; — 2) der Strickstock, V.-Cig.; — prim. nem. Butz, etwas Hervorragendes, das Aeußerste eines Dinges.
  100. bȗcika, f. die Stecknadel, die Knopfnadel, Cig., Jan., DZ.; Za klobuk ga (šopek) bom pripenjala S posrebreno buciko, Npes.-K.; — prim. bucek.

   47.601 47.701 47.801 47.901 48.001 48.101 48.201 48.301 48.401 48.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA