Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (48.097-48.196)

  1. 1. bọ̑mba, f. etwas Freihangendes, z. B. die Schaukel, C.
  2. 2. bǫ̑mba, f. velika, otla, razletna krogla, die Bombe.
  3. bombāst, m. der Schwulst in der Rede, der Bombast, Cig. (T.).
  4. bọ̑mbati, -am, vb. impf. hangend schwingen, sich wiegen, geschaukelt werden, C.; b. se, sich schaukeln, C.
  5. bombȃž, m. die Baumwolle, Cig., Jan., nk.; — prim. it. bombagio, Baumwolle.
  6. bombȃžast, adj. baumwollicht, Cig.; — baumwollen, Cig., nk.
  7. bombȃžev, adj. aus Baumwolle, Cig., Jan., nk.; Baumwoll-, Cig., Jan.; bombaževa preja, das Baumwollgarn, Tuš. (R.); bombaževa predilnica, die Baumwollspinnerei, Cig.
  8. bombȃževəc, -vca, m. die Baumwollstaude, zelni b. (gossypium herbaceum), drevesni b. (g. arboreum), rumeni b. (g. religiosum), Tuš. (R.).
  9. bombȃževina, f. die Baumwollware, der Baumwollzeug, Cig., Jan., DZ.; tudi bombaževína.
  10. bọ̑mbək, -bka, m. 1) kravji zvonček, Valj. (Rad); — 2) die Fruchttraube vom Holunder und Aehnliches, C.; hangende Knospe, C.; das Kartoffelsamenkügelchen, BlKr.; — prim. bombati.
  11. bọ́mbəlj, -blja, m. 1) etwas Hangendes, Z.; — 2) nekak fižol, Št.
  12. bọ̑mbika, f. die hangende Knospe, C.; ("bumbika", SlGor.).
  13. bombljáti se, -ȃm se, vb. impf. = zibati se, C.
  14. bombotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = bobotati, C.
  15. bǫ̑me, interj. = bogme, Jurč., Levst. (Zb. sp.), BlKr.
  16. bọ́na, f. die Kröte (bufo vulgaris et variabilis), Ponikve (Prim.)- Erj. (Torb.), Idrija.
  17. bọ̑nka, f. 1) eine Art Birne, C.; — 2) temna, belopikasta smokva, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. bunka.
  18. bȏs, m., Bolc, Koborid- Erj. (Torb.); pogl. bes.
  19. bọ̑s, bósa, adj. barfuß; bos hoditi, barfuß umhergehen; bose noge, bloße Füße; konj je bos na eno nogo, das Pferd hat an einem Fuße kein Hufeisen; ta je bosa, das ist eine Erfindung! das entbehrt jeder Begründung!
  20. bosáč, m. der Barfüßer, Cig., C.
  21. bosáča, f. 1) die Barfüßerin, Mur.; — 2) ein Rad ohne Schiene, C.
  22. bosák, m. = bosač, Mur., Cig., Jan.
  23. bosáški, adj. Barfüßer-, Cig.
  24. bosáti, -ȃm, vb. impf. barfuß gehen, C.
  25. bȏsəc, -sca, m. der Barfüßer, C.
  26. bosı̑lje, n. = bosiljek, Jan.; — hs.
  27. bosı̑ljək, -ljka, m. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Tuš. (R.), Zv.; — hs.
  28. bosíti, -ím, vb. impf. b. konja, dem Pferde das Hufeisen abnehmen, Mur., Cig.
  29. bȏskati, -am, vb. impf. s kamenom pri ostrenju b., Mik.; — pogl. bodckati.
  30. bōsman, m. der Hochzeitskuchen (Hochzeitsstriezel), Jan., C.; bosmani so kvašene podolgaste pogače; na nje prilepljajo iz opresnega testa narejene razne male ptičice in druge živalce, katerih mora na vsakem vse polno biti, vzhŠt.- SlN., Pjk. (Črt.).
  31. bosnik, der Blockwagen, V.-Cig.; — prim. bos.
  32. bosoglȃvəc, -vca, m. der Kaulkopf ("mlada žaba"), Ipavska dol.- Erj. (Torb.).
  33. bosonòg, -ǫ́ga, adj. barfuß, Cig., Jan., nk.
  34. bosopèt, -ę́ta, adj. barfuß; b. pastir, Jurč.
  35. bosopę̑təc, -tca, m. der Barfüßer, Z., Zv.
  36. bosopę́titi, * -pę́tim, vb. impf. barfuß gehen, Cig., Mik.
  37. bosopę̑tka, f. die Barfüßerin, Z.
  38. bosọ̑ta, f. die Barfüßigkeit, Mur., Cig.
  39. bosotúlja, f. die Barfüßige, Cig., C.
  40. bósti, bódem, vb. impf. stechen; vol bode, der Ochs ist stößig; vola se bodeta, die Ochsen stoßen sich mit den Hörnern; kdor se rad bode, se roga iznebi, C.; — bode me, ich habe einen stechenden Schmerz; pos. ich habe Seitenstechen; v oči b., auffallend sein, Jan., nk.; — hervorsprossen: žito iz zemlje bode, Z.
  41. bosúlja, f. die Barfüßige, C.
  42. bòš, adv. ja freilich ( iron.): boš, da bi jim kaj takega na misel prišlo, Ravn.; pa boš! = doch leider! pa boš! tudi lepi Samuelov zgled ni poboljšal Helijevih sinov, Ravn.; — prim. baš.
  43. bòšt, adv. allerdings, wohl, traun, M.; bošt je vesel moral biti Abraham, wohl musste sich A. freuen, Ravn.; — prim. bašti.
  44. bòšti, adv. = boš, bošt, Mur., Jan.; — prim. bašti.
  45. 1. bǫ̑štvọ, n. die Gottheit, Jan.
  46. 2. bǫ̑štvọ, n., Trub., Boh.- Mik., Jsvkr., Bas.; — pogl. uboštvo.
  47. bòt, bóta, m. = bat, C., ogr.- Valj. (Rad).
  48. bòt, adv. quitt: zdaj sva bot, Cig., M., Notr., Dol.; eno do druzega je bot, eines hebt das andere auf, Cig.; — morda iz it. botto, Schlag.
  49. bǫ́ta, * f. 1) der Stiefel, C., Goriš.; — die Stiefelröhre (golenica), C., Dol., Notr.; — prim. fr. botte, Stiefel.
  50. botāničən, -čna, adj. botanisch, Cig., Jan., nk.
  51. botānik, m. der Botaniker, Cig. (T.).
  52. botānika, f. die Botanik; — prim. rastlinoznanstvo.
  53. botāniški, adj. Botaniker-, botanisch, Mur., nk.
  54. botānski, adj. botanisch, Cig., LjZv.
  55. bǫ́tati, -am, vb. impf. ausgleichen (in der Rechnung), Cig., Met.; — prim. bot.
  56. botavẹ́ti, -ím, vb. impf. schwellen (o ranah), C., (botaviti) Cig., Met.
  57. bǫ́tica, f. dem. bota; kleiner Stiefel, M.
  58. botiti se, -im se, vb. impf. sich blähen, Jan.
  59. božančè, -ę́ta, n. das Hätschelchen, Cig.
  60. bǫ́žanje, n. das Streicheln, das Liebkosen.
  61. božȃnski, adj. göttlich, Habd., Mur., nk.; božansko lep, göttlich schön, nk.
  62. božȃnstvən, -tvəna, adj. göttlich, nk.
  63. božȃnstvọ, n. die Gottheit, Habd., Mur., ogr.- Valj. (Rad), nk.
  64. božȃstvọ, n. = božanstvo, Rog., Valj. (Rad).
  65. bǫ́žati, * -am, * vb. impf. sanft streicheln, liebkosen; — prim. bože, Mik.; (prav za prav = "božec" [ubožec] komu praviti).
  66. bǫ̑žcati, -am, vb. impf. dem. božati, Polj.
  67. bǫ̑žčək, -čka, m., Cig., pogl. ubožček.
  68. bǫ́že, -eta, m., Z., pogl. ubožec.
  69. bǫ̑žəc, -žca, m., pogl. ubožec.
  70. bǫ̑žək, -žka, m. dem. bog; der Abgott, C.
  71. bǫ́žən, -žna, adj., Danj. (Posv. p.), pogl. ubožen.
  72. božəstvọ, n., Mur., Cig., Jan., pogl. boštvo, božanstvo.
  73. božíca, f. die Göttin, Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  74. bóžič, božíča, m. 1) Weihnachten; o božíču, zu Weihnachten; pl. božiči, die drei Hauptfeiertage der Weihnachtszeit: der Weihnachtstag, der Neujahrstag, das Fest der hl. drei Könige; vse tri božiče je deževalo; Če vse tri božiče je drevje kosmat' Od ivja al' snega, obilen bo sad, Npes.-K.; — 2) na sv. večer vzamejo z ognjišča železni zglavnik, ter na njega mesto polože panj, ki se božič imenuje, Solkan- Erj. (Torb.); der Weihnachtsklotz, Štrek.
  75. božičávati, -am, vb. impf. = božičevati: zdaj se božičava, Levst. (Zb. sp.).
  76. božı̑čək, -čka, m. die Hauswurz (sempervivum), C.
  77. božíčən, -čna, adj. Weihnachts-; božı̑čni dan, der Christtag; božični prazniki, die Weihnachtsfeiertage.
  78. božičevȃnje, n. das Feiern der Weihnachtstage, M.
  79. božičeváti, -ȗjem, vb. impf. das Weihnachtsfest begehen, Cig., M.
  80. božíčevina, f. pred vsakim božičem tisti dan dajo živini od vsakega žita nekoliko v zobanje, to je božičevina, Gor.
  81. božı̑čnica, f. 1) das Weihnachtslied, Cig., Jan.; — 2) das Weihnachtsgeschenk (namentlich ein Apfel), C., Št.; — 3) der Christbaum, Cig., Jan., C., nk.
  82. božı̑čnik, m. 1) kruh, ki je na mizi od sv. večera do sv. treh kraljev, das Weihnachtsbrot, Cig., Jan., C.; — 2) = december, C.
  83. božı̑čnjak, m. 1) = božičnik 1), Mur., Cig.; — 2) veliki b., = december, mali b., = januar, kajk.- Valj. (Rad).
  84. božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.
  85. božjȃst, f. die Fallsucht, die Epilepsie; žitna b., die Kornstaupe, die Kriebelkrankheit, Cig.; mrzla b., der Rheumatismus, C.; — die Gicht, Jarn.; — iz: božja oblast, Mik.; bav. Gewalt Gottes, češ. boží moc, C.; prim. oblast.
  86. božjȃstən, -tna, adj. fallsüchtig, epileptisch; b. otrok.
  87. božjȃstnica, f. 1) die Fallsüchtige, M.; — 2) der Baldrian (valeriana officinalis), C.
  88. božjȃstnik, m. der Fallsüchtige, der Epileptiker, Levst. (Pril.).
  89. božjepǫ́tən, -tna, adj. Pilger-, Wallfahrts-, Jan., nk.
  90. božjepǫ̑tnica, f. die Pilgerin, die Wallfahrerin, Jan., nk.
  91. božjepǫ̑tnik, m. der Pilger, der Wallfahrer, Cig., Jan., nk.
  92. bóžji, * adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
  93. bóžjost, f. die Göttlichkeit, Mur., Jan.
  94. bǫ̑žkati, -am, vb. impf. dem. božati.
  95. búba, f. die Puppe ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  96. 1. búbati, -a, vb. impf. schmerzen, wehe thun, (v otročjem govoru): kje te buba?
  97. 2. bȗbati, -am, vb. impf. mit der Faust schlagen, stoßen, C.
  98. bubúj, m. der Uhu (strix bubo), Erj. (Ž.).
  99. bubȗnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  100. bȗc, interj. buc, buc! (v otročjem govoru, označuje zbadanje).

   47.597 47.697 47.797 47.897 47.997 48.097 48.197 48.297 48.397 48.497  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA