Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (4.801-4.900)

  1. baršȗn, m. der Sammet, Mur., Mik.; — tudi hs.; prim. magy. barsony.
  2. baršȗnast, adj. Sammet-, sammtartig, Jan.
  3. baršunàt, -áta, adj. = baršunast, Mur., Jan.
  4. baršȗnov, adj. sammten, nk.
  5. baršȗnski, adj. = baršunov, Mik.
  6. bàrt, m. = -krat, -mal; — prim. srvn. ein fart, Mik.
  7. bártolščica, f. neka hruška, Valj. (Rad).
  8. barȗsa, f. das Barthaar, Mur., Cig., Jan.; pl. baruse, der Bart, Mur., Danj., SlGor.; — prim. ruse.
  9. barusáč, m. der Großbart, Mur., Cig., Mik.
  10. barȗsast, adj. bärtig, Mur., Cig., SlGor.
  11. barȗsnik, m. = barusač, M.
  12. barȗsnjak, m. = barusač, C.
  13. bȃrva, f. die Farbe, Cig., Jan., nk.; žive barve, hochfarben, Cig.; barve ubrati, colorieren, Cig. (T.); — prim. češ. barva; iz nem.
  14. bȃrvanje, n. das Färben, Cig., nk.
  15. bȃrvar, -rja, m. der Färber, Cig., Jan., nk.
  16. bȃrvarica, f. die Färberin, Cig., Jan.
  17. barvarı̑ja, f. = barvarstvo, Cig., Jan.
  18. barvȃrnica, f. die Färberwerkstätte, Cig.
  19. bȃrvarski, adj. Färber-, Cig., Jan.
  20. bȃrvarstvọ, n. das Färbergewerbe, die Färberei, Cig.
  21. bȃrvast, adj. farbig, Cig., Žnid.
  22. bȃrvati, -am, vb. impf. färben, Cig., Jan., nk.; rdeče, črno b., tudi: na rdeče, črno b., Cig.; b. se, sich schminken, Cig.
  23. bȃrvən, -vna, adj. Farben-; barvni čut, der Farbensinn, barvna slepota, die Farbenblindheit, barvni odklon, die chromatische Abweichung, Žnid.; farbig, chromatisch, Žnid.
  24. barvíłən, -łna, adj. färbend: barvilna moč, die Färbekraft, Žnid.; barvilna prst, die Farberde; barvilni izlečki, Färbeextracte, DZ.
  25. barvílọ, n. das Färbemittel, der Färbestoff, Cig., Jan.; das Pigment, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).
  26. barvína, f. der Farbenstoff, Cig.
  27. barvı̑tost, f. das Colorit, Jan.
  28. bȃrvnica, f. 1) die Farbenmuschel, Jan.; — 2) zemlja b. = barvilna zemlja, Cig.
  29. bȃrvnik, m. das Farbenkästchen, Cig., C.
  30. barvomèr, -mę́ra, m. der Farbenmesser, Cig. (T.).
  31. barvotı̑sk, * m. der Farbendruck, Cig., Jan.
  32. barvovı̑t, adj. farbenreich, Vest.
  33. barvoznȃnəc, -nca, m. der Farbenkundige, Cig.
  34. baržȗn, m., Guts., Mur., C., Valj. (Rad), pogl. baršun.
  35. bȃsar, -rja, m. der Bassgeiger, Cig., Jan.
  36. basnár, -rja, m. 1) der Fabelhans, (basmar, C.); — 2) der Fabeldichter, Cig., Jan.; pogl. basnopisec.
  37. basnȃrstvọ, n. die Fabelei, Cig.
  38. baterı̑ja, f. oddelek topništva, die Batterie; — magnetska b., magnetisches Magazin, b. v koritu, der Trogapparat, Cig. (T.).
  39. baterı̑jski, adj. Batterie-.
  40. batorǫ̑žəc, -žca, m. -žci, keulhörnige Kleinkäfer, Cig.
  41. batrı̑telj, m. der Aufmunterer, kajk.- Valj. (Rad).
  42. bátriti, -im, vb. impf. aufmuntern, trösten, ogr.- C., (od magy. bátor, hraber, Dan.).
  43. bátrivən, -vna, adj. 1) beherzt, muthig, C., ogr.- Let.; — 2) tröstlich, ogr.- M.
  44. batrivẹ́ti, -ím, vb. impf. = batriviti, ogr.- Valj. (Rad).
  45. batrivı̑telj, m. der Tröster, ogr.- M.
  46. batrivı̑teljica, f. die Trösterin, ogr.- M.
  47. batrivíti, -ím, vb. impf. aufmuntern, trösten, Meg., ogr.- M., C.
  48. bátrivnost, f. 1) die Beherztheit, Valj. (Rad); — 2) die Sicherheit, ogr.- Valj. (Rad).
  49. bávtara, f., Cig.; hlače na bavtaro, Valj. (Rad); pogl. baltora.
  50. bazār, -ra, m. senjmišče, prodajališče, der Bazar, Jan., nk.
  51. bebarı̑ja, f. die Albernheit, Cig.
  52. bébər, -bra, m. = bober, Meg.- Mik., C.
  53. bəčvár, -rja, m. der Böttcher, Jan.
  54. bəčvarína, f. die Tonnengebür, die Tonnengelder, DZ.
  55. bəčvȃrstvọ, n. das Böttchergewerbe, Jan.
  56. bedarı̑ja, f. die Thorheit, die Narretei; pustne bedarije, Slom.- C.
  57. bedáriti, -im, vb. impf. dumm reden o. handeln, C., Z.
  58. bədnár, -arja, m. = bednjar, Jan., BlKr.
  59. bədnjár, -rja, m. der Böttcher, Cig., C.
  60. bədnjárski, adj. Böttcher-, Cig.
  61. bédra, f. = bedro, Z., Dalm., Št., ogr.- Valj. (Rad).
  62. bédrast, adj. großschenkelig, Mur.
  63. bedràt, -áta, adj. großschenkelig, Cig., Jan.
  64. bedráti, -ȃm, vb. impf. lahm gehen, Cig.; o palici sključen bedra, Levst. (Zb. sp.).
  65. bédrce, n. dem. bedro, das Schenkelchen; gosje b., die Ganskeule; pl. bę̑drca, Dol.
  66. bedrę̑nəc, -nca, m. die Pimpinelle (pimpinella), Cig.
  67. bedrę̑sce, n. = bedrce, Jurč.
  68. bédrica, f. = bedrce, Mur., Št.
  69. bedríka, f. eine Art Aepfel, Z.
  70. bedrı̑nəc, -nca, m. neka trava: die Trinie (trinia), C.
  71. bedríti se, -ím se, vb. impf. hinken, C., (tudi hs.).
  72. bę́drn, adj. Schenkel-, Cig.
  73. bę́drnat, adj. dickschenkelig, Cig., Jan.
  74. bedrníca, f. das Darmbein, Cig. (T.), Erj. (Torb.).
  75. bę́drnik, m. = bedrenec, Cig.
  76. bédrọ, n. der Oberschenkel; (bę́dra, die Beine: podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som.]; v gen. poleg: bédra tudi bedrę́sa, Zora, SlN.).
  77. bẹlár, -árja, m. der Bleicher, V.-Cig.
  78. bẹlaríca, f. die Bleicherin, Cig.
  79. bẹlárnica, f. die Bleichfabrik, Cig.
  80. bẹlárski, adj. Bleicher-, Cig.
  81. bẹlȃrstvọ, n. das Bleichergewerbe, Z.
  82. belendráti, -ȃm, vb. impf. wirres Zeug schwatzen, jvzhŠt.; — prim. belendati.
  83. belę̑štra, f. ein unsinnig, unbesonnen redender oder handelnder Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
  84. beleštráč, m. = beleštra, Lašče- Levst. (Rok.).
  85. beleštrálọ, n. = beleštra, Lašče- Levst. (Rok.).
  86. beleštráti, * -ȃm, vb. impf. unsinnig, unbesonnen reden oder handeln, Lašče- Levst. (Rok.), Kr., Št.; — prim. baluštrati.
  87. beletrīstičən, -čna, adj. belletristisch, Cig. (T.), nk.; — prim. leposloven.
  88. beletrīstika, f. die Belletristik, nk.; — prim. leposlovje.
  89. bẹlobràd, -bráda, adj. weißbärtig, Jan.
  90. bẹlobradàt, -áta, adj. = belobrad, Jan.
  91. bẹlobrȃdəc, -dca, m. der Weißbart, Cig., Jan.
  92. bẹlobr̀k, -bŕka, adj. mit weißem Schnurrbart, ( subst. m., Jan.).
  93. bẹlogòr, -gǫ́ra, adj. weißbergig, Cig.
  94. bẹlokrížən, -žna, adj. weißbekreuzt, Cig.
  95. bẹlokrúšən, -šna, adj. von weißem Brote: belokrušne drobtine, Navr. (Let.).
  96. bẹlokŕvən, -vna, adj. weißblütig, Cig.
  97. bẹloprstę̑n, adj. beloprstena posoda, das Steingut, DZ.
  98. bẹlorèp, -rę́pa, adj. weißgeschwänzt, Cig.
  99. bẹlorę́past, adj. = belorep, Cig.
  100. belorę̑pəc, -pca, m. der graue Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Jan., Z., Frey. (F.); belorepci se nahajajo po vsem Krasu, LjZv.

   4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA