Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (47.601-47.700)

  1. bliskotáti, -otȃ, -ǫ́če, vb. impf. wetterleuchten, C.
  2. bliskótən, -tna, adj. = bleskoten, Jan., Bes.
  3. blı̑skov, adj. po bliskovo, blitzschnell; Po bliskovo mu sablja gre, Npes.-K.; Po bliskovo konjič leti, Vod. (Pes.); Privihral je po bliskovo, LjZv.
  4. bliskovína, f. die Electricität (als Materie), Cig. (T.), C.
  5. bliskovı̑t, adj. blitzschnell, Cig.
  6. blísniti, blı̑snem, vb. pf. = bliskniti, Cig.
  7. blı̑šč, m. 1) der Schimmer; — der Glanz, die Pracht, Cig., Jan., nk.; — 2) das Auge auf den Zeugen in den Manufakturen, Cig.
  8. bliščáti, -ím, vb. impf. = bleščati, b. se = bleščati se, Cig., Jan., Ravn., Met., nk.
  9. bliščàv, -áva, adj., Vrt. = bleščav, nk.
  10. bliščȃva, f. = bleščava, M., C., ogr.- Valj. (Rad); brez bliščave (prunklos) koga vzrediti, Slom.
  11. bliščílọ, n. der Glanz, C.
  12. bliščìv, -íva, adj. blendend, Mur., Jan.; sveč gorečih žar bliščivi, C.; zunanja služba božja pri Izraelcih je bila bliščiva, Ravn.
  13. bliščı̑vka, f. die Blendlaterne, V.-Cig.
  14. bliščljìv, -íva, adj. = bliščiv, Cig.
  15. bliščóba, f. der Glanz; — die Pracht, der Prunk, Cig., Jan., nk.
  16. bliščóbən, -bna, adj. glänzend, prachtvoll, Jan.
  17. blı̑tva, f. der Mangold (beta), Pohl., kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. bieta (iz: bleta), Mik. (Et.).
  18. blìz, I. adv. 1) = blizu, nahe: b. biti, Met., Mik.; — 2) bliz, bliz da, wahrscheinlich, vermuthlich, Cig., Gor.; — II. praep. c. gen. = blizu: bliz nebes, Met., Mik., Dol.; — prim. stsl. blizь.
  19. blízək, -zka, adj. nahe, Cig. (T.), Mik.
  20. blízək, I. adv. = blizu, Notr.- Levst. (Rok.); — II. praep c. gen. = blizu: blizek ceste je vrt, Mik.; — iz: bliz- (blizu) + -ka.
  21. blízən, -zna, adj. = bližnji, Guts.; pred očmi že hodi blizna bridka smrt, Guts. (Res.).
  22. blízi, adv. et praep. = blizu, Dict., Jarn., Trub., Dalm., Schönl., jvzhŠt.; blizi cerkve, Jsvkr., ("blizi pro blizu", Boh.); — prim. stsl. blizê.
  23. blizína, f. die Nähe, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  24. blizkọ̑st, f. = bližava, Jan.
  25. bliznìč, -íča, m. kratek čok ali bruno, C., Notr.; — prim. bliznjak 2).
  26. bliznják, m. 1) der Zwillingsbruder, Ravn.- Cig.; — 2) dva bliznjaka, zwei Blöcke aus einem Stamm, Cig.
  27. blízọ, adv. et praep., Mur., Cig., Jan., C. i. dr.; — pogl. blizu.
  28. blizọ̑st, f. = bližava, Cig., C., Zora.
  29. blizostółpən, -pna, adj. nahsäulig ( arch.), Cig. (T.).
  30. blízu, I. adv. nahe (o prostoru in času); b. stati; konec leta je b.; — annäherungsweise, beiläufig; ima b. moja leta; na b. beiläufig, Svet. (Rok.); — fast, beinahe; b. vse; — blizu da, vermuthlich, wahrscheinlich, C.; b. ne, wahrscheinlich nicht, C.; prim. bliz; — II. praep. c. gen. nahe bei; b. nas stanuje; b. konca; — III. compar. bliže, adv. et praep. näher; pridi bliže; bliže mesta stanovati; — ("blizu", Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Rez.- Baud.); — prim. stsl. blizu.
  31. blíža, f. die Nähe, Cig., Mur., Jan., Valj. (Rad).
  32. bližȃłnica, f. der Laufgraben, Cig.
  33. blı̑žanje, n. das Nahen, die Annäherung.
  34. blı̑žati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.- Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.
  35. bližȃva, f. die Nähe; na bližavi biti, in der Nähe sein, C.
  36. blı̑žešnji, adj. näher: samo bližešnji so prišli: nur die aus der nächsten Umgebung sind gekommen, C.
  37. bliževáti se, -ȗjem se, vb. impf. nahen, Guts., Jarn.
  38. blížica, f. die Nähe, C.
  39. bližína, f. die (örtliche) Nähe; v bližini glavnega mesta.
  40. bližnjȃva, f. die Nähe, Cig., Jan., C.
  41. blı̑žnji, adj. nahe befindlich: bližnja vas, das nächste Dorf; bližnji stolpec, die Nebencolonne ( merc.), Cig. (T.); bližnji členi, die Nachbarglieder ( math.), Cig. (T.); na bližnjem, in der Nähe, C.; bližnja pot, der nähere Weg; — bližnje sorodstvo, die nahe Verwandtschaft, Cig.; — nahe bevorstehend: bližnje dni, nächster Tage, Cig.; — bližnji, der Nächste, der Nebenmensch: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe; moja bližnja, meine Nächste, Cig.; (v cerkvenem jeziku; po nem.).
  42. blı̑žnjica, f. 1) die Nächste; Jan.; — 2) der nähere Weg; po bližnjicah hoditi v mesto; na bližnjico iti, den kürzeren Weg nehmen, Cig.; — 3) = bližina, die Nähe, die Umgegend, Jan., C.
  43. blı̑žnjik, m. der Nächste, der Nebenmensch, Alas., Mur., Jan., Cig., C., LjZv.; svoje bližnjike treti, Jurč.
  44. blı̑žnjost, f. die Proximität, Cig.
  45. bljè, adv. = bolj, C., Jsvkr.; — skrčeno iz bolje, kakor dlje iz dalje.
  46. bljəválọ, n. das Brechmittel, Cig.
  47. bljəváti, bljújem, vb. impf. = bljuvati, Cig., Jan., Mik., Levst. (Sl. Spr.).
  48. bljúniti, bljȗnem, vb. pf. sich erbrechen, C.
  49. bljúsniti, bljȗsnem, vb. pf. b. kaj, mit einer Bemerkung herausplatzen, C.
  50. bljúšč, m. 1) die Schmerwurz (tamus communis), Medv. (Rok.), Ip.- Erj. (Torb.); koren za bodljaje, Dict.; — 2) der Epheu (hedera helix), Rib.- Mik.; ta človek je zelen kot bljušč, BlKr.; — 3) = bljuščec, C.
  51. bljúščəc, -ščəca, m. die Zaunrübe (bryonia), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  52. bljúti, -újem, vb. impf. = bljuvati, Cig., Mik.
  53. bljuváč, m. der Speier, Cig.
  54. bljuvȃnje, n. das Speien, der Ausbruch (eines feuerspeienden Berges), Cig., nk.
  55. bljuváti, bljúvam, bljújem, vb. impf. sich erbrechen, speien; bljuvati se mu hoče, es ist ihm brecherlich, Cig.; — ogenj b., Feuer speien.
  56. bljȗvək, -vka, m. das Erbrochene, C.
  57. bljúvən, -vna, adj. Brech-, Cig.; — bljuvna sol, der Brechweinstein, Cig.; bljuvni prah, das Brechpulver, Jan.
  58. bljȗvkati, -am, vb. impf. kleinweise speien, C.
  59. bljȗzga, f. flüssiger Koth, die Kothbrühe, Jan., C., BlKr.
  60. bljȗzgati, -am, vb. impf. im Koth waten, plätschern, C.
  61. bljȗzgavica, f. = bljuzga, C.
  62. blǫ̑d, m. 1) der Fehler, das Versehen, Cig., ("blud") Habd.; — = blodnja, der Wahn, Cig. (T.); — 2) die Wohllust, ("blud") Alas.
  63. blǫ́da, f. 1) der Irrthum, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) = obloda, Cig.
  64. blodáč, m. der Kläffer, C.
  65. blǫ̑dba, f. der Irrthum, der Wahn, Guts., Jarn., Cig., Jan.
  66. blǫ́dən, -dna, adj. 1) herumirrend: blodno življenje, ein unstätes Leben, Zora; blodna a. eratska skala, erratischer Block, Jes.; — 2) Irr-, Wahn-: blodna misel, eine Wahnvorstellung, Cig. (T.).
  67. blǫ̑dež, m. der Irrende, Mur.
  68. blodíšče, n. = blodnjak, Jan.
  69. blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.
  70. blodı̑vəc, -vca, m. 1) der Herumirrende, Let.; — 2) der Pantscher, Cig.
  71. blodljìv, -íva, adj. irrend, Jan.; — fehlbar, Guts.; — irrig, Mur.
  72. blodník, m. 1) der Irrende, der Fehlende, C.; — der Sinnenschwelger, Cig.; — 2) der Pantscher, Cig., C.
  73. blǫ̑dnja, f. 1) das Irren, der Irrgang, Cig., C.; — die Verirrung, der Irrthum, Jan., Cig. (T.); — 2) wirres Durcheinander, das Wirrsal, Nov., ZgD.; — der Irrwahn, Jan., Cig. (T.).
  74. blodnják, m. der Irrgarten, Jan.; das Labyrinth, Cig.
  75. blodnjȃva, f. das Irren, die Verirrung: b. mlade glave, Let.
  76. blodnomı̑səłje, * n. der Wahnsinn, Cig. (T.), DZ.
  77. blodnomísəłn, -səłna, adj. wahnsinnig, Cig. (T.).
  78. blǫ́dnost, f. der Irrthum, C.; v b. napeljati, plačo blodnosti vzeti (= prejeti), ogr.- Valj. (Rad).
  79. blodnovelı̑čje, n. der Größenwahn, Cig. (T.).
  80. blodoȗmje, n. der Irrsinn, Lampe (D.).
  81. blǫ̑dstvọ, n. der Irrthum, C.
  82. blǫ́ja, f. das Gemengsel, das Gepantsch, C.; — die Kothbrühe, Jan., C.
  83. blojénje, n. 1) das Herumirren: b. po svetu, Cig.; — 2) das Irrgespräch, das Phantasieren, Cig.; — 3) die Pantscherei, Cig.
  84. blȗnk, interj. plumps! C.
  85. blȗnkati, -am, vb. impf. plumpen, Z.
  86. blúnkniti, blȗnknem, vb. pf. plumpen: kamen v vodo blunkne, SlN.
  87. blunkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. platschen: voda blunkoče, C.
  88. bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec- Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta- Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
  89. bóbast, adj. bohnenartig, Cig., Jan.
  90. bobčə̀k, -čkà, m. dem. bobek: tudi bȏbčək, -čka, Št.
  91. bobə̀k, -bkà, m. dem. bob; das Böhnchen; etwas einer Bohne Aehnliches: kleine Beere, Knospe, kleiner Knollen; bobki, kleine Schmalzkuchen, Cig.; prim. bob 3); — kozji, ovčji bobki, der Ziegen-, Schafmist; — tudi bȏbək, -bka, Št.
  92. bǫ̑bən, -bna, m. 1) die Trommel; na boben biti, die Trommel schlagen; toliko znati kaj, kakor zajec na boben; meni filozofija pa zajcu boben! Zv.; b. poje, es wird die Trommel geschlagen, Z.; na boben prodajati, im Licitationswege verkaufen; na boben priti, fallieren, bankerott werden; na boben so ga dejali, er hat falliert; — laški b. = bobnica, V., Cig.; — merski boben, die Maßtrommel, DZ.; — 2) neka bolezen: die Trommelsucht, (tympanitis), V.-Cig.; — 3) "košara pletena od vrbovih protov v ribjo lov", Videm ( Št.)- Erj. (Torb.); — 4) povodnji b. = bobnarica, Frey. (F.).
  93. bǫ̑bənski, adj. Trommel-, Cig.
  94. bobəntẹ́ti, -tím, vb. impf. dröhnen, Jan.; Kaj po strehi bobenti? Npes.- Glas.
  95. bobíca, f. die Beere: brinjeva b., C.
  96. bobìč, -íča, m. dem. bob; — die Beere, C.
  97. bobı̑čək, -čka, m. = bobič, Valj. (Rad).
  98. bobı̑čka, f. dem. bobica, bobika, C.
  99. bobík, m. palica z bučko na koncu; z njo vodo kalijo, kadar ribe lovijo, vzhŠt.
  100. bobíka, f. 1) die Beere: borovica ima bobike, C.; brinova b., die Wacholderbeere, Cig.; — 2) die Arzneipille, Cig.

   47.101 47.201 47.301 47.401 47.501 47.601 47.701 47.801 47.901 48.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA