Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (47.301-47.400)

  1. bı̑šča, f. Rübenblätter, C.; pogl. višča.
  2. bìt, -tà, m., Cig., Jan., Valj. (Rad), C., pogl. bat, bet.
  3. bit, f. dünner, breitgequetschter Draht von Gold oder Silber, der Lahn, Cig. (T.); — rus.
  4. bit, f. das Sein, Cig. (T.), Lampe (D.).
  5. 1. bı̑tək, -tka, m. der Schlag, Mur.; urni b., das Schlagen der Uhr, Danj. (Posv. p.).
  6. 2. bı̑tək, -tka, m. die Existenz, Cig. (T.); narod se zaveda svojega bitka in žitka, SlN.; tukaj mi ni bitka, Z.
  7. 1. bı̑tən, -tna, adj. Schlacht-, Kampf-, Cig., Jan.
  8. 2. bítən, -tna, adj. 1) wesentlich, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; bitno razlikovati se od česa, Zv.; — češ.
  9. 1. bı̑təv, -tve, f. = bitva, Cig.
  10. 2. bitə̀v, -tvȇ, f. = betev, betvo, eine Kleinigkeit: vzemi to bitev ("bìtev") daru, Ravn.; Izak se bitve ne brani, Ravn.
  11. bíti, bı̑jem, vb. impf. schlagen, preg. večkrat bit, kakor sit, Jan. (Slovn.); b. se, kämpfen, eine Schlacht liefern; boj b., einen Kampf kämpfen, Cig., C.; Valjhun — boj krvavi Že dolgo bije za krščansko vero, Preš.; z nogami ob tla b. auf den Boden stampfen; takt b., den Takt schlagen, Cig.; na zvon b., an die Glocke anschlagen; b. plat zvona, die Feuerglocke läuten; ura bije eno, deset, es schlägt ein, zehn Uhr; — srce, žila bije, das Herz, der Puls schlägt; — potok na zid bije, der Bach bespült die Mauer, Cig.; ptiči v vinograd bijejo, die Vögel dringen in den Weingarten, C.; na pete komu b., jemanden verfolgen, Cig.; smrt mu na pete bije, er ist in Todesgefahr, Z.; vse bije na to, da ... alles zielt dahin, dass ... to na-me bije, das geht mich an, Cig.; sum bije na koga, man hat ihn im Verdacht, Nov.; b. na kaj, auf etwas anspielen, Cig.; ta stvar bije v izročeno področje, es handelt sich dabei um Gegenstände des übertragenen Wirkungskreises, Levst. (Nauk); v oči bije, es fällt in die Augen, Cig., DZ.
  12. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
  13. 1. bítje, n. 1) das Schlagen, die Schlägerei, Mur.; svajo z bitjem končati, ogr.- Valj. (Rad); — b. žile, der Pulsschlag, Cig. (T.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, C.; ura z bitjem, ura se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitjè.
  14. 2. bítje, n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.- Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.
  15. bı̑tka, f. die Schlacht, Mur., Cig., Jan., nk.
  16. bítnost, f. 1) die Wesenheit, die Natur, das Wesen (essentia), Guts., Cig., Jan., Cig. (T.); eno samo b. imeti, Jsvkr.; stvar dobi vinu podobno b., Vod. (Izb. sp.); človeška b., Zora; — 2) die Wirklichkeit, die Realität, Jan., Zora; potrdila o bitnostih, über Thatsachen, DZ.
  17. bitoslȏvje, n. die Ontologie, Cig. (T.).
  18. bı̑tstvọ, n., pogl. bistvo.
  19. bı̑tva, f. die Schlacht; huda bitva, heißer Kampf.
  20. bı̑tvən, -tvəna, adj. Schlacht-, Z.
  21. bitvíšče, n. = bojišče, das Schlachtfeld, C.
  22. bitvọ, n. = betvo, Mik. (Et.); — nagl. morda: bitvọ̀; koren: by-.
  23. bivalíšče, n. der Aufenthaltsort, der Standort, der Wohnsitz, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  24. bívanje, n. 1) das Sein, die Existenz, Cig. (T.); — 2) način, kako se kaj godi, der Process, Cig. (T.); — 3) das Verweilen, der Aufenthalt, Cig., nk.
  25. bivȃtelj, m. = prebivavec, C., Zora, Let.
  26. bivȃteljstvọ, n. = prebivalstvo, Zora.
  27. bívati, -am, vb. impf. zu sein pflegen, Kras, Pivka- Levst. ( Glas.); ta pot biva slaba, Notr.- LjZv.; brez dvojbe biva tako tudi drugod, Navr. (Let.); ta trava biva po stenah, kommt vor, Pivka- Erj. (Torb.); — zu geschehen pflegen, C.; kadar biva to poslednje, in diesem letzteren Falle, DZ.; — existieren, Cig. (T.); — sich aufhalten, wohnen, Cig., Jan., nk.; tam sem bival, Reška dol. ( Notr.); — werden: slanica biva vedno gostejša, Erj. (Min.).
  28. bívaž, m. z bivaža, im Frühling, Zilj.- Jarn. (Rok.); — morda nam. vilaž; prim. vigred in vilesti, C.
  29. bı̑vəc, -vca, m. der Polterer, C.
  30. bívol, m. der Büffel, Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  31. bívolče, -eta, n. das Büffelkalb, Mur.
  32. bívolica, f. die Büffelkuh, Mur., Cig. (vívolica, ogr.- Valj. [Rad]).
  33. bivolína, f. die Büffelhaut, Cig.
  34. bívolka, f. = bivolica, Cig., C.
  35. bívolov, adj. Büffel-, Mur., Cig., Jan.
  36. bivolovína, f. die Büffelhaut, coll.; Büffelhäute, DZ.
  37. bívolski, adj. Büffel-, Mur., Cig., Jan.; — büffelhaft, Cig., Jan.
  38. bı̑z, m. der Auerochs, Bes.; (menda = bizon).
  39. bízast, adj. mit den "bize" bekleidet, bizasti narod, C.
  40. bíze, f. pl. weißes, leinenes Beinkleid, Cig., C. (hlače iz belega platna, kakršne nosijo ob Sotli, Muri in drugod, Zora V. 93.).
  41. bı̑zəc, -zca, m. repno listje, repna nat, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  42. bízəlj, -zlja, m. die summende Biesfliege, C.; — iz nem.
  43. bízen, m., V.-Cig., pogl. viza, beluga.
  44. bı̑zgəc, -əca, m. 1) mešanica kislega zelja in kisle repe, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) das Rübenkräutig, Štrek.; — 3) šaljivo = ječmen, BlKr.; ječmenova kaša: pustega "bizgeca" se boji kmet in družina, LjZv.
  45. bízice, f. pl. dem. bize.
  46. bizíne, f. pl. = bize, Cig.
  47. bizják, m. = bezjak, C., Trst. ( Zora).
  48. bı̑zna, f. slaba drobna repa, ki se kuha prascem, Plužna pri Bolci- Erj. (Torb.).
  49. bı̑znat, adj. mit dem "bize" bekleidet, C.
  50. bīzon, m. der amerikanische Auerochs oder Bison (bos americanus), Erj. (Ž.).
  51. bı̑zovina, f. das Bisonfleisch, C.; govedina je trda kakor bizovina, Bes., vzhŠt.
  52. blȃg, blága, adj. edel; blag mož, blaga duša, blago srce, blage vere biti, sich im guten Glauben befinden, DZ.; gütig: blaga mati; wohlthuend, blage sapice; beglückend, blagi mir.
  53. blagȃjna, f. = blagajnica, DZ., nk.
  54. blagȃjnica, f. die Schatzkammer, Cig., Jan.; die Casse, Jan., Levst. (Nauk), nk.; državna b., das Aerar, DZ.
  55. blagȃjničən, -čna, adj. Cassen-, Jan., nk.
  56. blagȃjnik, m. der Schatzmeister, Cig., Jan.; der Cassier, Jan., Levst. (Nauk), nk.
  57. blagȃjniški, adj. Cassier-: b. posel, das Cassageschäft, nk.
  58. blagȃjništvọ, n. das Cassieramt, nk.
  59. blagínja, f. das Wohl, die Wohlfahrt, Levst. (Nauk), Jurč.; moliti za svojo in dobrotnikov svojih blaginjo, Zv.; na občo blaginjo, zum allgemeinen Besten, Levst. (Močv.).
  60. blagọ̑, n. 1) das Gut (bonum): zdravje drago blago; das Gut = die Glücksgüter: imel je blaga in blaga, er hatte des Gutes die Fülle, Ravn.- Mik.; rodovinsko b., das Familiengut, Cig.; krivično b., unrecht Gut; — 2) das Vieh, Cig., Jan., Kras- Erj. (Torb.), Dol.; blágo, BlKr., jvzhŠt.; — strižno b., das Wollvieh, Jan.; — 3) die Ware; dobro, slabo b.; drobno b., kurze Ware, Cig., Jan., nk.; b. na pokaz, Warenproben, DZ.; vozno b., Frachtgut, Cig., Jan., nk.
  61. blagočȗt, m. = blagočutje, Jan.
  62. blagočȗtje, n. das Zartgefühl, Cig., Jan.
  63. blagodȃt, f. die Wohlthat, der Segen, Jan., C., Zv., Zora; kako blagodat nakloniti komu, LjZv.; — die Gnade, Jan., Vrt.
  64. blagodȃtən, -tna, adj. segensreich: blagodatna žetva, C.
  65. blagodẹ̑jəc, -jca, m. der Wohlthäter, Bes.
  66. blagodẹ́jən, -jna, adj. wohlthuend, wohlthätig, C.; za blagodejne namene kaj dati, nk.
  67. blagodẹ̑jnik, m. der Wohlthäter: kri in blago darovati svojemu blagodejniku, Zv.
  68. blagodišèč, -ę́ča, adj. wohlriechend, Jan., nk.
  69. blagodúšən, -šna, adj. edelmüthig, Cig., Jan., nk.
  70. blagodȗšje, n. der Edelsinn, der Edelmuth, Jan., Cig. (T.), nk.
  71. blagodúšnost, f. die Edelmüthigkeit, der Edelmuth, Cig., Jan., nk.
  72. blagoglásən, -sna, adj. wohlklingend, wohllautend, euphonisch, Cig. (T.), nk.; — rus.
  73. blagoglȃsje, n. der Wohlklang, der Wohllaut, die Euphonie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  74. blagoglásnost, f. der Wohllaut, nk.
  75. blagohlę́pnost, f. die Habsucht, kajk.- Valj. (Rad).
  76. blagohǫ́tən, -tna, adj. wohlwollend, wohlgeneigt, nk.
  77. blagohǫ́tnost, f. das Wohlwollen, die Wohlgeneigtheit, nk.
  78. blagomílost, f. die Gnade, C.
  79. blagoníca, f., Jan., Cig., pogl. blagovnica.
  80. blagonǫ́sən, -sna, adj. segen-, heilbringend, Jan., nk.
  81. blagoplǫ́dən, -dna, adj. gute Früchte tragend, vortheilhaft, C., Zora.
  82. blagopoklonstvo, n. das Homagium, die Huldigung, Cig. (T.).
  83. blagoslávljanje, n. das Segnen, das Einweihen, Cig., Jan., nk.
  84. blagoslávljati, -am, vb. impf. ad blagosloviti; segnen, weihen, einweihen, Cig., Jan., ogr. in kajk.- Valj. (Rad), nk.
  85. blagoslòv, -slǫ́va, m. der Segen, Mur., Cig., Jan., nk.; — očetov blagoslov, Ravn.; cerkveni b., maša z dvema blagoslovoma, nk.
  86. blagoslǫ̑vəc, -vca, m. der Segensprecher, Cig.
  87. blagoslǫ́vən, -vna, adj. 1) Weihe-: blagoslovna voda, das Weihwasser, Cig.; blagoslovne podobe, Weihebilder, Vrt.; — 2) segensreich, glücklich, C.
  88. blagoslovílọ, n. 1) die Weihe, die Segnung, C.; — 2) pl. blagoslovila, die Sacramentalien, nk.
  89. blagoslovı̑telj, m. der Segnende, C.
  90. blagoslovíti, -ím, vb. pf. segnen, weihen, einweihen, Mur., Cig., Jan., nk.
  91. blagoslovljénəc, -nca, m. der Gesegnete, der Geweihte, Mur.
  92. blagoslovljénje, n. die Weihe, die Einsegnung, Cig., Jan., nk.; blagoslovljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  93. blagoslovnína, f. kar se za blagoslovljenje daje, Cig.
  94. blagọ̑st, f. 1) edle Güte, Mur., Cig., Jan.; die Gutmüthigkeit, Cig. (T.); — 2) die Glückseligkeit, das Glück, Mur., Jan.; po tebi, o gospod, vsa pride blagost, Ravn.; v Boga svojo blagost staviti, in Gott sein Heil suchen, Ravn.; za domovine slavo in blagost, Slom.; In vi ste vedno blagost uživali, Levst. (Zb. sp.); blagost vam bodi! Gor.
  95. blagostȃnje, n., Cig., Jan., pogl. blaginja, blagovitost.
  96. blagọ̑stən, -stna, adj. glückselig, Mur., C.
  97. blagostíti, -ím, vb. impf. beseligen, beglücken, Bes.
  98. blagóta, f. 1) der Edelmuth, C.; — 2) die Glückseligkeit, M.; — blagote, die Segnungen, Jan.; razširjal je blagote sv. vere, ZgD.
  99. blagotína, f. = dragotina, Mur., Cig., Jan.
  100. blagougǫ́dən, -dna, adj. 1) wohlgefällig: očem b., Vrt.; — 2) gefällig: izza novih blagougodnih nasvetov, durch weitere gefällige Intervention, Levst. (Močv.); — stsl.

   46.801 46.901 47.001 47.101 47.201 47.301 47.401 47.501 47.601 47.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA