r (47.201-47.300)

47201. 1. bı̑čək, -čka, m. dem. 1. bič; kleine Peitsche.
47202. 2. bı̑čək, -čka, m. dem. 1. bic; das männliche Lamm, Cig., Jan., Soška dol.- Erj. (Torb.); oven z rogmi, Krn- Erj. (Torb.).
47203. 3. bı̑čək, -čka, m. dem. bik; junger Stier.
47204. 4. bı̑čək, -čka, m. 1) die Simse (juncus effusus), Lašče- Erj. (Torb.); plašč iz bička, LjZv.; — 2) der Binsendocht, Dict.; tudi: bíčək, Dol.
47205. bíčenje, n. = bičanje, C.
47206. bičevȃnje, n. das Geißeln, die Geißelungen, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
47207. bičeváti, -ȗjem, vb. impf. zu geißeln pflegen, geißeln, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Bas.
47208. bičevȃvəc, -vca, m. der Peitscher, Cig.
47209. bičevȃvka, f. die Peitscherin, Cig.
47210. bı̑čevje, n. = bičje, Meg., Dict., C., Dalm., Valj. (Rad); jerbasček je iz bičevja spletla, Ravn.; bíčevje, Dol.
47211. bíčevnik, m. der Peitschenstiel, Jan., Jurč.
47212. bı̑čica, f. dem. 1. bica; 1) das weibliche Lamm, Cig., Erj. (Torb.); — 2) = jaglec, trobentica, Cig.
47213. bı̑čič, m. dem. 1. bic; junger Widder, C.
47214. bičíšče, n. = bičnik, Jan.
47215. bíčiti, bı̑čim, vb. impf. = bičati, Z., z besedo koga b., schelten, C.; peinigen, beängstigen: bičilo me je, C.
47216. bı̑čje, n. coll. Simsen, Binsen; iz bičja pleto razne reči in delajo stenje (duše), Št.; — der Lampendocht: bičje v leščerbi, Glas.; — prim. 2. bic.
47217. bı̑čji, adj. Stier, nk.
47218. bı̑čka, f. dem. 1. bica; — ein Schaf mit kurzer Wolle, Štrek.
47219. bı̑čkast, adj. iz bička, bičja narejen: b. plašč, Dol.
47220. bı̑čnat, adj. 1) iz bičja narejen, Jan., Z.; — 2) poln bičja, Cig.
47221. bı̑čnik, m. der Peitschenstiel, der Geißelstiel, Mur., Cig., Jan., Glas.
47222. bı̑čnjak, m. = bičnik, Mur., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
47223. bı̑g, m. = 2. bik, Notr.; kar je še trsice in biga, ljudje pokosijo, LjZv.
47224. bigamı̑ja, f. die Bigamie; — prim. dvoženstvo.
47225. bı̑glica, f. 1) der Holzsplitter, das Spänchen, Jan.; — 2) das Zündhölzchen, Cig., Jan., Kr.
47226. bijáča, f. 1) die Schlägerei, Svet. (Rok.).
47227. bijálọ, n. 1) das Schlagwerk der Uhr, V.-Cig.; — 2) pl. bijala, die Lade am Webestuhle, C.
47228. bı̑jəc, -jca, m. der Schläger, der Polterer, C., ('bic') ogr.- Valj. (Rad).
47229. bijénje, n. das Schlagen, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad).
47230. 1. bìk, bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; ( prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.- DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.- Cv.
47231. 2. bı̑k, m. die Simse (juncus effusus), na Cerkniškem jezeru- Erj. (Torb.); — prim. 2. bic.
47232. bíka, f. = 2. bic, 2. bik, Mur., Valj. (Rad).
47233. bikáč, m. der Dickkopf, Jan.; — ein verstockter Mensch, Mur., Mik.
47234. bikáča, f. ein dickköpfiges Weib ( prim. bikač); — ein verstocktes Weib, Mur.
47235. bíkast, adj. dem Stier ähnlich: ochsenhaft, plump, Cig. — starrsinnig, C.
47236. bı̑kəc, -kca, m. dem. 1. bik, Jan.; pogl. bičec.
47237. bikoglȃvəc, -vca, m. der Stierköpfige, Mur.
47238. bikoglȃvka, f. die Stierköpfige, Mur.
47239. bíkonja, m. = bik: psovka silovitemu, odurnemu človeku, BlKr.; — hs. (?)
47240. bíkovica, * f. = bikovnica, Cig., Jan., SlGor.
47241. bíkovina, f. 1) die Stierhaut, M.; — das Stierfleisch, Cig.; — 2) das Springgeld, Cig., C.; bikovino so dolžni ostali, Pjk. (Črt.); — 3) "senožet, ki jo odločujejo soseske gospodarju plemenskega bika", Nov.; tudi: bikovína.
47242. bíkovnica, f. 1) der Ochsenziemer, C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) = bikovina 3), Z.
47243. bíkovnik, m. = bikovina 3), Z.
47244. bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir- Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.- C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče- Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).
47245. 1. bíla, f. 1) der Halm: do bile, bis auf den letzten Halm, C.; — 2) das Kürbisblatt, Danj.- Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. bil.
47246. 2. bila, f., Guts., Cig., pogl. bilja.
47247. bilānca, f. računski sklep, die Bilanz: b. trgovine, die Handelsbilanz, Cig. (T.); kosmata b., die Rohbilanz, SlN.
47248. bílast, adj. halmig, C.
47249. bı̑łca, f. dem. bil; der Halm, C., Krelj; der Grashalm, Štrek.
47250. bíłce, n. dem. 1. bilo, Valj. (Rad).
47251. bı̑łčica, f. dem. bilka; das Hälmchen, M.
47252. bilẹg, bilẹž ..., pogl. beleg, belež ...
47253. bı̑lf, m. = bilfa, M.
47254. bı̑lfa, f. der bewurzelte Rebensetzling, der Würzling, C., Vrtov. (Vin.), Nov.; — die aus dem Samen hervorgewachsene Rebe, Štrek.
47255. bı̑lfanje, n. sajenje bilf, Nov.
47256. bı̑lfica, f. dem. bilfa, Vrtov. (Vin.).
47257. bilijǫ̑n, m. milijon milijonov, die Billion, Cig. (T.).
47258. bilína, f. = rastlina, Jan., Šol.; — češ.
47259. bilı̑nstvọ, n. = rastlinstvo, Cig. (T.); — češ.
47260. bíliti se, -im se, vb. impf. halmen, V.-Cig.
47261. bı̑lja, f. 1) das Vorfest, die Vigilie, Cig.; na biljo, Št.; sveta b., = sveti večer, Guts.; — 2) pl. bilje, das Todtenamt, Cig., Mik., Gor.; — iz lat. vigiliae, Mik. (Et.).
47262. bı̑lje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.
47263. biljepı̑səc, -sca, m. der Phytograph, Cig.
47264. biljepı̑sje, n. die Phytographie, Cig.
47265. biljevı̑t, adj. gewächsreich, Cig.
47266. bı̑łka, f. dem. bil; 1) der Halm; der Grashalm, Valj. (Rad); suh, kakor bilka, Mur.; — 2) das Splitterchen, Mur.
47267. bı̑łnat, adj. pflanzenreich, Cig.
47268. bı̑łnica, der Schwingel (festuca), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); bilnica ino vsi drugi ovsi, Vod. (Izb. sp.).
47269. 1. bílọ, n. 1) die Schlagader, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Valj. (Rad), Erj. (Som.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, Cig., Jan.
47270. 2. bílọ, n. = bil (Halm), Mik. (Et.), Skal.- Let.
47271. bílovka, f. der Kürbisblattstiel, SlGor.; — tudi: das Kürbisblatt, Mur., C.
47272. bilȗšən, -šna, m. die Zaunrübe (bryonia dioica), Medana ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
47273. bı̑ncati, -am, vb. impf. = brcati, mit den Füßen stoßen, ausschlagen, Jan., C., Št.; sujejo in bincajo ga, Cv.
47274. bíncəlj, -clja, m. die Fleischkrone über dem Pferdehufe, die Fessel, Cig., Jan., C., Nov.; — prim. fincelj.
47275. bincljáti, -ȃm, vb. impf. = brcati, Z.
47276. bincljìv, -íva, adj. bincljiva živina, (če rada binca, brca), C.
47277. bíncniti, bı̑ncnem, vb. pf. mit dem Fuße stoßen, ausschlagen, Jan., Raič ( Let.); kobila jo je bincnila, Pjk. (Črt.).
47278. bı̑nəc, -nca, m. 1) odraslo dvoletno jagnje, Krn- Erj. (Torb.); — 2) übermüthiger Bursche, Raič ( Let.).
47279. bı̑nga, f. das Pendel, V.-Cig.
47280. bı̑ngati, -am, vb. impf. hangend schwingen, baumeln, V.-Cig., Jan.
47281. bíngəlj, -glja, m. etwas hangend Schwingendes: bingelj binga, krehelj kreha, bingelj pade, krehelj jé; (bingelj = die Eichel, krehelj = das Schwein), Z., die Haselnussdolde, C.; — das Uhrpendel, Cig.; — der Eiszapfen, C.
47282. bingljáti, -ȃm, vb. impf. hangend schwingen, baumeln; vinski dozorek binglja na trti, LjZv.; razobesili bodo tvoje ude po drevju, da bodo bingljali ("bengljali") in pekli se po solncu, Glas.
47283. bı̑ngljəc, (-gəljc), -gəljca, m. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; tudi: das große Schneeglöckchen (leucojum vernum), DSv.
47284. bı̑ngola, f. 1) visok človek ( zaničlj.), Gor.; — 2) pl. bingole, = noge ( zaničlj.), ob Muri- Trst. (Let.); — prim. bingljati.
47285. bı̑ngolice, ** f. pl. = gosli, Raič ( Let. 1878., 190.).
47286. bı̑nkoštən, -tna, adj. Pfingst-; binkoštna nedelja.
47287. bı̑nkošti, f. pl. Pfingsten; — "auf ein ahd. zi pfingustin (pentecoste), zurückzuführen", Mik. (Et.).
47288. bı̑nkoštnica, f. 1) das Pfingstlied, M.; — 2) der Pfingstapfel, M.; — die Pfingstbirne, Cig.; — = kresnica (leucanthemum vulgare), Josch; — jasenolistna b., der eschenblättrige Diptam (dictamnus fraxinella L.), Robič ( Nkol.).
47289. binōm, m. das Binom ( math.); — prim. dvočlenec.
47290. binōmən, -mna, adj. binomisch, binomial, Cig. (T.).
47291. binomijālən, -lna, adj. = binomen, Cig. (T.).
47292. binōmski, adj. = binomen, Cig. (T.).
47293. bisága, f. der Quersack, Jan., Zv., Št.; tudi pl. bisage, Habd., BlKr.; — prim. lat. bisaccium, Mik. (Et.).
47294. bisȃžnik, m. = bisaga, C.
47295. bı̑skup, m. = škof, nk.; — hs.
47296. bı̑smut, m. der Wismut, Cig. (T.).
47297. bı̑smutov, adj. Wismut-: bismutova svetlica, die Wismutblende, bismutova okra, der Wismutocker, Cig. (T.).
47298. bı̑stvən, -tvəna, adj. wesentlich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; constitutiv, ( phil.), Cig. (T.).
47299. bı̑stvọ, n. die Wesenheit, das Wesentliche, das Wesen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vse moje bistvo, mein ganzes Ich, Cig.; bistvo imenja, die Substanz des Vermögens, DZ.; — prim. stsl. bytьstvo.
47300. bistvováti, -ȗjem, vb. impf. sein, existieren, Cig. (T.), C.

   46.701 46.801 46.901 47.001 47.101 47.201 47.301 47.401 47.501 47.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani