Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (47.101-47.200)

  1. bȇtva, f. 1) = betvo, der Halm, Cig., M., vzhŠt.; der Schaft, Tuš. (B.); — 2) der Volksstamm, Nov.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik., Št.
  2. bȇtvica, f. dem. betva; 1) das Schäftchen: b. lasca, Erj. (Som.); — 2) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., nk., Št.; b. majorana, Pjk. (Črt.).
  3. bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.- Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.- C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
  4. bèv, interj. ni rekel ne bev ne mev, er sagte nichts, er schwieg, Jan., Jurč., BlKr.
  5. bę̑vk, m. das Gebelfer, Jan.
  6. bę̑vkanje, n. das Belfern, das Quäken, Cig.
  7. bę̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. belfern, quäken, Cig., Jan.; ščene, lisica bevče (bevka), Z.; lajati in b., Str.; — blöken: ovce so bevkale, Jsvkr.
  8. bę̑vkavəc, -vca, m. = lisjak, Cig.
  9. bę́vkniti, bę̑vknem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Z.
  10. bę̑vliti, -im, vb. impf. = bevkati: pes bevli, Črniče ( Goriš.); — ovca bevli, GBrda.
  11. bę̑vskati, -am, vb. impf. belfern, kläffen, quäken, Cig., Jan.; pos. o psih in prašičih, Polj.
  12. bę́vskniti, bę̑vsknem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Z.; — mucken, Cig.
  13. bę̑vsniti, -nem, vb. pf. = bevskniti: b. kaj, etwas ausschwatzen, ZgD.
  14. bə̀z, bəzà, m. = bezeg, Jan., Mik.
  15. bə̀za, f. = bezeg, Tolm.- Erj. (Torb.); — divja b., der Traubenholunder (sambucus racemosa), Fr.- C.
  16. bəzáč, m. der Kohlenspieß der Schmiede, Cig.
  17. bəzȃłnik, m. der Pfeifenräumer, Cig.
  18. bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.
  19. bəzȃnje, n. das Stupfen, das Stochern.
  20. 1. bəzáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern: ne dela, če ga ne bezaš, Z.; ogenj b., das Feuer stochern, Cig.; stoßen: smrt mlado in staro v grob beza, Ravn.; — (mit Worten) sticheln, C.; plemenitniki so se bezali mej seboj, Jurč.
  21. 2. bezati, -am, vb. impf. hinundherrennen (vom Rindvieh, wenn es bei großer Hitze von Bremsen gestochen wird), biesen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Bolc- C.; krave so bezale, C.; — prim. bezgati, bezljati, in nem. biesen.
  22. bəzdáti, -ȃm, vb. impf. pfuschen, C.; — prim. bezati.
  23. bəzə̀g, -zgà, m. der Holunder (sambucus); črni b., der gemeine Holunder (s. nigra); rdeči ali divji b., der Traubenholunder (s. racemosa), Cig.; — bȇzəg, -zga, Št.
  24. bəzə̀k, -zkà, m. das Taschenmesser, C.; der Taschenveitel, Savinska dol.
  25. bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.- M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče ( Goriš.); — 2) die Fuge ( z. B. im Bretterboden), Rib.- M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.
  26. bézən, -zni, f. = bezen, m. 2), Cig., C., M.
  27. bə̀zg, -à, m. = bezeg, Mik.
  28. bəzga, f. = bezeg, Saleška dol.- C., Štrek.
  29. 1. bę̑zgalica, f. 1) das Rennen, die Flucht, C.; — 2) = potepača, C.; — prim. 2. bezgati.
  30. 2. bəzgȃlica, f. = bzikalica, die Spritze, Guts.
  31. bəzgȃłnica, f. b. za klobase, der Wursttrichter, Bes.
  32. 1. bəzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) stochern, bohrend wühlen, C., M., Kr.; b. pipo, in der Pfeife stochern, Kr.; b. cevko, ein Röhrchen aushöhlen, Kr.; — 2) herumstöbern, Štrek.; — prim. 1. bezati.
  33. 2. bę́zgati, -am, vb. impf. herumrennen, biesen, Mur., Jan., Št.; ako živina sliši "bz, bz", kakor obadi brnijo, začne bezgati, Št.
  34. bəzgȃvčən, -čna, adj. = bezgavkast, Z.
  35. bəzgȃvəc, -vca, m. der Wühler, der Hetzer, GBrda.
  36. bəzgȃvka, f. 1) die Spitzmaus, Kras- Cig., Jan.; — 2) = bezgetulja, Frey. (F.); — 3) die Halsdrüsengeschwulst, das Mandelgeschwür; — bezgavke, die Scropheln, Bleiw.- Cig.; — prim. 1. bezgati; zaradi pomena prim. mramor, želva.
  37. bəzgȃvkast, adj. mit Mandelgeschwüren behaftet, Šol.
  38. bəzgetúlja, f. die Bartmeise, C., Z., Frey. (F.); — prim. 1. bezgati.
  39. bəzgetúljica, f. = bezgetulja, Frey. (F.).
  40. bezgljáti, -ȃm, vb. impf. herumlaufen, Z.; herumstreifen, C.; — prim. 2. bezgati.
  41. bəzgǫ́v, adj. Holunder-; b. les, bezgovo cvetje; — b. izgovor, eine schale Ausrede, Z.
  42. bəzgǫ̑vəc, * -vca, m. der Holunderstrauch, Jan., C.
  43. bəzgovína, f. das Holundergesträuch; — das Holunderholz.
  44. bəzgǫ̑vje, n. das Holundergesträuch.
  45. bəzgǫ̑vnica, f. ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Cig., C.
  46. bezíkati, -kam, -čem, vb. impf. = 2. bzikati, Jan.
  47. bezíkav, adj. leutscheu, Jan.
  48. bəzína, f. = bezgovina, Cig.
  49. bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.- Valj. (Rad); — prim. bezjak.
  50. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
  51. bezjáški, adj. 1) besjakisch, Dalm.; — 2) tölpelhaft, ZgD.
  52. bəzjè, n. = bezgovje, C.
  53. bezljȃj, m. 1) der Renner, der Läufer, Mik.; — 2) = bezljanje, Valj. (Rad).
  54. bezljȃnje, n. das Biesen.
  55. bezljáti, -ȃm, vb. impf. mit erhobenem Schweif rennen, biesen; krave bezljajo, kadar jih po leti muhe in obadi (brenclji) pikajo; bəzljati, Valj. (Rad); — prim. 2. bezgati, 2. bzikati.
  56. bezljàv, -áva, adj. zum Rennen geneigt, Z.
  57. bezljȃvka, f. eine zum Schwärmen aufgelegte Biene, der Kollerer, Cig.
  58. bezljìv, -íva, adj. leutscheu, Jan.
  59. 1. bezníca, f. 1) die Rübengrube, Guts.; klet na prostem v zemljo narejena, za krompir, repo itd., Poh.; — 2) ein schmutziger finsterer Raum, ein elendes Loch, eine elende Hütte, Cig., Jan., C., Kr., Št.; mir in pokoj bi po hišah in beznicah prebival, Ravn.; der Kerker, (bę́znica) Dornberk- Erj. (Torb.); — prim. bezen.
  60. 2. bezníca, f. die Biesfliege, Polj.; — prim. bezljati.
  61. bəzníti, báznem, vb. pf. = bazniti, Cig.
  62. bəzǫ́v, adj. = bezgov, C., M.
  63. bəzǫ̑vəc, -vca, m. der Holunder, Zilj.- Jarn. (Rok.), Josch.
  64. bẹ́ža, f. die Flucht, Mur., Valj. (Rad); — der Auflauf, Mur., C., Mik.
  65. bẹžȃj, m. der Lauf, ogr.- Mik.; bežaj sem dokončal, ogr.- Valj. (Rad).
  66. bẹ́žanje, m. das Fliehen; tudi: bẹžȃnje.
  67. bẹ́žati, -ím, vb. impf. 1) fliehen; bežali so, kar so mogli pred sovražnikom b.; bežite pred grehom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, Ravn.; sv. duh modrosti beži od hinavca, Škrinj.; od ljudi b., sich von der Welt abschließen, Cig.; od dela b., arbeitsscheu sein, Cig.; — beži, beži, ne govori tako nespametno! geh doch, rede nicht so thöricht! — 2) = teči; beži hitro po vode, Cig., jvzhŠt.; tudi: bẹžáti.
  68. bẹžę́čki, adv. fliehend, im Fliehen, im Laufen, Mik., vzhŠt.
  69. bẹ́žən, -žna, adj. 1) zur Flucht gehörig: bežna ladja, das Fliehboot, Cig.; — 2) flüchtig ( opp. trajen), Jan., C.
  70. bẹžljáti, -ȃm, vb. impf. hervordringen: iz klobase meso bežlja, Mik.
  71. bẹžljìv, -íva, adj. flüchtig, Guts., Mur.
  72. bẹ́žnost, f. die Flüchtigkeit, Jan.
  73. bežǫ̑ł, m. = fižol, Erj. (Torb.).
  74. bíba, f. 1) kriechendes kleineres Thier, bes. ein Insect (največ le v otročjem govoru); biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni, roge ima, kozel ni, (= polž); coll. vsa biba in golazen, LjZv.; — suha b. = suha južina, der Weberknecht, C.; — 2) das Truthuhn, C.; — = raca, Trst. (Let.); — 3) die Gezeiten des Meeres, Flut und Ebbe, Cig. (T.), Jes.; prim. bibavica; — 4) der Grashalm, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
  75. bíbati, -bam, -bljem, vb. impf. langsam sich fortbewegen, Levst. (Rok.), Bes.; wackelnd gehen (o raci), Trst. (Let.); — langsam hervorkommen: zobje mu bibajo iz čeljusti = er zahnt, Cig.; — b. se, wallen, C.; fluctuieren (o cenah), h. t.- Cig. (T.).
  76. bíbavica, f. das Gewoge, Ebbe und Flut des Meeres, v Dalmaciji- Cig.; die Fluctuation, Cig. (T.).
  77. bı̑bəc, -bca, m. das männliche Truthuhn, C.; — prim. biba 2).
  78. bíbica, f. dem. biba; — travna bilka: naberi mi bibico smokvic (rdečih jagod), Kras, Ip.- Erj. (Torb.); prim. biba 4).
  79. bíbika, f. = purica, C.
  80. bíblija, f. die Bibel.
  81. biblijepı̑səc, -sca, m. ein Bibelschriftsteller, Navr. (Kop. sp.).
  82. bíblijski, adj. biblisch, Cig., Jan., nk.
  83. bibliotēčən, -čna, adj. = knjižničen, Cig.
  84. bibliotēka, f. = knjižnica, Cig., Jan., nk.
  85. bibolẹ̀z, -lẹ́za, adj. langsam einherschreitend ( n. pr. o raci), C.
  86. bibolẹ̀z, -lẹ́za, m. die kriechende Bewegung: moral je vsak tretji bibolez postati (o človeku po vseh štirih lezočem), Jurč.
  87. 1. bı̑c, m. der Widder, Soška dol.- Erj. (Torb.); — bic, bic! tako kličejo ovce ( C.), ali dražijo ovna, da buta, Savinska dol.; — psovka: der Schafskopf, Cerkljansko- Štrek. (Let.).
  88. 2. bı̑c, m. die Simse, die Flatterbinse (juncus effusus), Sv. Jakob pri Savi- Erj. (Torb.); — prim. srvn. binez, binz, Binse, Mik. (Et.).
  89. 1. bíca, f. weibliches Schaf, Meg., Guts., Mur., Cig., C.; — prim. 1. bic.
  90. 2. bíca, f. die Binse, Z.; jezerska b. die Seebinse, (scirpus lacustris) Tuš. (R.); — prim. 2. bic.
  91. bı̑cək, -cka, m. junger Widder, Jan., C.; bickovo meso, kajk.- Vest.; — prim. 1. bic.
  92. bícəlj, -clja, m. = bincelj, Cig.
  93. bı̑cika, f. = bičica, das Schäflein, Guts., Mur., Cig.
  94. 1. bìč, bíča, m. 1) die Peitsche; z bičem pokati, mit der Peitsche knallen; mnogo biča, malo piče, Str.; — 2) die Peitschenschmitze, C.; — 3) die Saugwurzel der Pflanzen, C.; božji, (veliki, vražji) b., die Wurzel des Baldrian (valeriana), C.
  95. 2. bı̑č, m. = 2. bic, Cig., C.
  96. bíčanje, n. das Peitschen, die Geißelung.
  97. bíčast, adj. peitschenförmig, Cig.
  98. bíčati, bı̑čam, vb. impf. peitschen, geißeln; strafen: Bog nas biča.
  99. bíčavəc, -vca, m. der Peitscher, Cig.
  100. bı̑čəc, -čca, m. dem. bik.

   46.601 46.701 46.801 46.901 47.001 47.101 47.201 47.301 47.401 47.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA