r (47.001-47.100)

47001. bẹlúg, m. weißes männliches Schwein, (-ljug) Mur.
47002. bẹlúga, f. 1) weiße Kuh, (-ljuga) Mur.; — 2) der Hausen (acipenser huso), Jan., Erj. (Ž.); rus.
47003. bẹlȗgəc, -gca, m. ( nam. -žəc) weißes männliches Schwein, weißer Eber, C.
47004. bẹlúh, m. bel človek ( zaničlj.), Z., ZgD.; kako se mi prilizuje ta mestni beluh! Andr.
47005. bẹlȗnəc, -nca, m. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), SlN.
47006. bẹlúš, m. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), C.; tudi: porabni b., der gebräuchliche Spargel (a. officinalis), Tuš. (R.).
47007. bẹ̑luša, f. 1) krava bele dlake, Tolm., Vreme- Erj. (Torb.); prim. belša; — 2) bẹlúša, neka hruška, Rihenberk- Erj. (Torb.).
47008. bẹlúšast, adj. weißlich, C., Kras.
47009. bẹlȗšnica, f., pl. belušnice, Spargelgewächse, Tuš. (B.), Cig. (T.).
47010. bẹlútina, 1) das weiße Fleisch vom gebratenen Geflügel, BlKr.; — 2) der Splint, Cig.
47011. bę́na, f. der Einfaltspinsel, der Tölpel; Cig.; ti si prava bena! BlKr.; tudi hs.; iz tur., Dan.
47012. bəndı̑ma, f. = trgatev, Notr.; — prim. it. vendemmia.
47013. bəngljáti, -ȃm, vb. impf., Glas., pogl. bingljati.
47014. bẹ̑s, m. der böse Geist, Mur., Cig., Jan.; In bes, ki v srci tičal je, Duh božji ga izbičal je, Greg.; nav. v kletvicah: bes te plentaj! bes te lopi! bes te opali! bes jih dregni! Jurč.; ve ga bes! der Teufel mag es wissen, C.; bes ga vzemi! bes po njem! bežal je kakor bes, Središče- Pjk. (Črt.).
47015. besága, f., Cig., Mik. (Et.), pogl. bisaga.
47016. besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid- Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.- Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.
47017. besẹ̑dast, adj. geschwätzig, C.
47018. besẹ̑dən, -dna, adj. 1) Wort-: besedna plemena, die Redetheile, Cig. (T.); — 2) = zgovoren, beredt, beredsam, Cig., Jan.; gesprächig, Jan.
47019. besẹ̑dež, m. der Wortreiche: kaj hoče ta besedež reči? Jap. (Sv. p.).
47020. besẹ̑dica, f. dem. beseda, das Wörtchen; besedice nisem rekel.
47021. besẹdíčenje, n. das Geschwätz: prazno b., Levst. ( LjZv.).
47022. besẹdíčiti, -ı̑čim, vb. impf. schwatzen, C.
47023. besẹdílọ, n. 1) die Redensart: zbirke slovenskih besed in besedil, C. ( Let.); — 2) der Wortausdruck, der Stil, C.; — 3) der Text, Cig. (T.); der Wortlaut, DZ.
47024. besẹdíšče, n. 1) die Sprechhalle, C.; — 2) = besednjak, Pohl., Preš.
47025. besẹdı̑t, adj. beredt, beredsam, Cig. (T.).
47026. besẹdı̑təv, -tve, f. der Vortrag, die Declamation: lepa b., Cig. (T.).
47027. besẹ́diti, -ẹ̑dim, vb. impf. sprechen, Jarn., Cig.; tako besedijo nasprotniki, Cv.; b. o čem, LjZv., Jurč.; — lepo b., declamieren, Cig. (T.); raisonnieren, Cig.; — b. se, in einem Wortwechsel begriffen sein, disputieren, Cig., C.
47028. besẹdı̑tost, f. die Beredsamkeit, Cig. (T.).
47029. besẹ̑dje, n. coll. 1) die Wörter, der Wortvorrath, nk.; — 2) die Etymologie als Theil der Grammatik, Jan., nk.
47030. besẹdljìv, -íva, adj. 1) gesprächig, geschwätzig, Jan., M.; — 2) schnippisch, Jan.; zänkisch, gerne widersprechend, C., Z.
47031. besẹdljı̑vəc, -vca, m. 1) ein redseliger Mensch, M.; — 2) ein vorlauter, widerspruchsüchtiger Mensch, Z., C., M.
47032. besẹdljı̑vka, f. 1) ein gesprächiges Weib, M.; — 2) ein widerspruchsüchtiges zänkisches Weib, eine böse Zunge, Z., M., Št.
47033. besẹdníca, f. 1) die Rednerin, Guts.; die Sprecherin, Cig., Jan.; — 2) die Fürsprecherin, Cig., Jan.; o dobrotljiva besednica (Marija)! Kast. (Rož.); — 3) die Rednerbühne, Cig. (T.).
47034. besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.- Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
47035. besẹdnı̑ški, adj. kar se tiče besednika: Redner-, rednerisch, Cig. (T.).
47036. besẹdnják, m. das Wörterbuch, Jan., nk.
47037. besẹ̑dnost, f. = zgovornost, Cig.
47038. besẹdolǫ́mən, -mna, adj. wortbrüchig, Jan.
47039. besẹdoslẹ̑dje, n. die Wortfolge, Cig. (T.).
47040. besẹdoslǫ̑vəc, -vca, m. der Etymolog, Cig., Jan.
47041. besẹdoslǫ́vən, -vna, adj. etymologisch, Cig., Jan.
47042. besẹdoslǫ̑vje, n. die Etymologie, Cig., Jan.
47043. besẹdostȃvje, n. die Wortstellung, Cig. (T.).
47044. besẹdovȃnje, n. das Sprechen, die Rede: kaj je mojega obširnega besedovanja smoter in konec? Str.; die Hochzeitsrede, Jarn.; prazno b., leerer Wortschwall, Cig., Jan.; — die Debatte, Cig., Jan.; — der Wortstreit, Cig., Zora.
47045. besẹdováti, -ȗjem, vb. impf. sprechen: Kralj Matjaž tak beseduje, Npes.-K.; kadar je šel človek po gozdu, besedovala so drevesa, Npr.- Erj. (Torb.); toliko, da sta besedovala, nur um zu sprechen, LjZv.; raisonnieren, Jan.; — b. komu, gegen jemanden vorlaut sein, C., Z.; — einen Vortrag halten, Jan., Cig. (T.); den Sprecher ( z. B. bei Hochzeiten) machen, Jarn.; — b. za koga, jemanden als Anwalt vertreten, Cig.; — debattieren, Cig., Jan.; — b. se, einen Wortstreit haben, disputieren, Cig., C.
47046. besẹdoznȃnstvọ, n. die Wortkunde, die Wortkenntnis, Cig., Jan.
47047. besẹdȗn, m. der Schwätzer: krivoverski beseduni, Slom.
47048. bę̑sək, -ska, m. der Vogelleim, Kras- Cig., C., Mik.; — prim. it. vischio.
47049. bẹ́sən, -sna, adj. rasend, toll, Mur., Cig., Jan., C., nk.; — besno gledati, wild blicken, C.; — hitzig, scheumüthig: besni konji, C., Z.; — muthwillig, vzhŠt., C.; besna živína, Z.
47050. bę́sih, m. der Binsendocht, Lašče- Levst. (Rok.).
47051. bẹsíka, f. rother Hartriegel (cornus sanguinea), Banjščice- Erj. (Torb.).
47052. bẹ̑sji, adj. = vražji, Cig.
47053. bẹsnẹ̑nje, n. das Rasen, das Wüthen, Cig. (T.), C., nk.
47054. bẹsnẹ́ti, -ím, vb. impf. rasen, wüthen, Cig., Cig. (T.), nk.; na boj b., Zv.; (— praes. besnẹ̑m: ogenj, voda besne, ogr.- Valj. [Rad]).
47055. bẹ̑snež, m. der Rasende, Bes.
47056. bẹ̑snica, f. 1) die Rasende, Cig.; — 2) bẹsníca, die Wuth, Jan., C.
47057. bẹ̑snik, m. der Rasende, Cig., M., Navr. (Let.).
47058. bẹsnílọ, n. das Gerase, Cig.; — die Tobsucht, Cig. (T.).
47059. bẹsnìv, -íva, adj. tobend, tobsüchtig: besnivi blazni, Levst. (Pril.).
47060. bẹsnı̑vnica, f. das Tobhaus, Levst. (Pril.).
47061. bẹsnják, m. der Wütherich, C.
47062. bẹsnóba, f. = besnost, C., Z., Zora.
47063. bẹsnǫ̑ča, f. = besnoba, Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad).
47064. bẹ́snost, f. die Tollheit, die Wuth, Cig., Jan., nk.
47065. bẹsnóta, f. = besnost, Z., C.
47066. bẹsnováti, -ȗjem, vb. impf. = besneti, Cig., Jan.; — stsl.
47067. bẹ̑sovski, adj. dämonisch: v volčji duplini je divjala besovska sila, Zv.
47068. bə̀škati, -am, vb. impf., Glas., Bes., pogl. buškati.
47069. béštja, f. die Bestie (kletvica ali psovka); ti beštja ti!
47070. bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.
47071. bətáč, m. tiefe Stelle im Wasser, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. 2. betič.
47072. bətàst, -ásta, adj. = batast, Jan.
47073. bətə̀c, -tcà, m. dem. bət; 1) batec, Cig., Jan.; der Steinklöpfel, Notr.; — 2) die Kaulquappe, Lašče- Levst. (Rok.).
47074. béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).
47075. betegováti, -ȗjem, vb. impf. betežen biti, Mur.
47076. bətə̀k, -tkà, m. dem. bət; 1) stegno pri letečini, Kras- Erj. (Torb.); — 2) die Knospe, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
47077. bətẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. glimmen: v ogljenici beteje, sovraštvo v srcu beteje, Tolm.- Erj. (Torb.).
47078. bȇtəv, -tve, f. = betva, betvo, eine Kleinigkeit, Št.; — prim. bitev.
47079. bȇtəvce, n. dem. betvo; 1) das Hälmchen, Cig.; — 2) eine Kleinigkeit, Cig.; — prim. batevce.
47080. bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
47081. betę́žast, adj. = betežen, M.
47082. betę́žən, -žna, adj. leidend, mit Beschwerden behaftet, krank, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; — b. revež, Cv.; — tudi bȇtežen, SlGor.
47083. betežljìv, -íva, adj. = betežen, Mur.
47084. betežljívost, f. = betežnost, Mur.
47085. betežníca, f. die Kranke, Mur., Jan.
47086. betežník, m. der Kranke, Mur., Jan., Danj., ogr.- Valj. (Rad).
47087. betę́žnost, f. das Kranksein, die Krankheit, M.; tudi: bȇtežnost; — prim. betežen.
47088. bətíca, f. 1) der Kolben, ein kolbenartiger Gegenstand; die Keule: betica stori pravico, Kr.; — ein Schlägel an einem Stiele, Cig., Kr.; — das dicke Ende des Dreschflegels, Cig., Dol.; — der Glockenschwengel, Solkan- Erj. (Torb.), Kras; — der Blütenkopf, Cig.; — 2) der Kopf ( zaničlj.), der Schädel; dati komu po betici; — der Dickschädel, der Eigensinnige, Cig.; neukretne betice (butice), Preš.; — 3) das Keulengras (corynephorus), C.; — prim. bat, bet, butica.
47089. 1. bətìč, -íča, m. = batič, Cig.; der Kolben ( bot.), Jan.; pl. betiči, die Nieswurz (helleborus), v otročjem govoru, Krn- Erj. (Torb.).
47090. 2. bətìč, -íča, m. = studenec: betič ali studenec ni imel veliko vode, Zv.; — prim. betač in 1. beč, boč.
47091. bətı̑čast, adj. keulenförmig, Cig.
47092. bətı̑čək, -čka, m. dem. bətič; der Knopf an einem Stock: palica z belim betičkom, (but-) Jurč.
47093. bətíčən, -čna, adj. eigensinnig, (but-), Cig.
47094. bətı̑čman, m. = btičnik, Dol.
47095. betı̑čna, f. die Stecknadel, Dol., Ljub.
47096. bətı̑čnica, f. 1) die Stecknadel, Dol.; — 2) pl. betičnice, die Kolbenblütler (spadiciflorae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
47097. bətı̑čnik, m. = odrasel fant ( zaničlj.): ti grdi betičniki nam celo noč miru ne dado, Notr.
47098. betı̑čnjak, m. = betičnik, Lašče.
47099. bətíšče, ** n. der Holzschlägelstiel, Cig.
47100. betōnika, f. die Betonie (betonica), Jan.

   46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001 47.101 47.201 47.301 47.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani