Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (46.801-46.900)

  1. bedáča, f. ein dummes Weib, Mur., Cig., Mik.
  2. bedáčək, -čka, m. dem. bedak, Valj. (Rad).
  3. bedačı̑ja, f. die Thorheit, Mur., Cig., Jan.
  4. bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.
  5. bedákast, adj. dumm, närrisch.
  6. bedákati, * -am, vb. impf. b. koga, jemanden *zum Besten halten, BlKr.
  7. bę́dast, adj. thöricht, dumm; bedasto govoriti.
  8. bedastǫ̑ča, f. die Thorheit, die Dummheit, C., BlKr., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  9. bedastǫ̑čiti, -im, vb. impf. einen Unsinn reden, SlN.
  10. bedȃštvọ, n. die Thorheit, die Dummheit, Mur., Cig., Jan.
  11. bədę́čən, -čna, adj. wachsam, C.
  12. bədę́čnost, f. die Wachsamkeit, C.
  13. bẹ́dən, -dna, adj. elend, armselig, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. bẹ́da.
  14. bədə̀n, -dnà, m. = bedenj, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  15. bedȇnčast, adj. poln bedencev, Gor.
  16. bedȇnəc, -nca, m. das Hitzbläschen, das Wimmerl, Cig., Dol., Gor.; črni b., die Brandblatter, Cig., C.; — morda nam. bodenec (?).
  17. bedeníca, f. die Narcisse (narcissus poeticus), Rodik- Erj. (Torb.), Trst. ( Glas.).
  18. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
  19. bədẹ́nje, n. das Wachen.
  20. bədẹ́ti, -ím, vb. impf. wach sein, wachen: vso noč smo bedeli.
  21. bədljìv, -íva, adj. wachsam, C.; — bedljivo spanje, häufig unterbrochener Schlaf, der Halbschlaf, Fr.- C.
  22. bədljívost, f. die Wachsamkeit, C.
  23. bədnáč, m. dickes Scheit Holz, Valj. (Rad); — prim. beden.
  24. bedníca, f., Cig., Jan., pogl. beznica.
  25. bədnjáča, f. hohler Baumstamm, C.
  26. bədnjàst, -ásta, adj. hohl (von Bäumen), C.
  27. bədnọ̀, n. 1) = bedenj 1), C.; — 2) = bedenj 2), SlGor.- Zora.
  28. 1. bẹ̑g, m. die Flucht: v beg se pustiti, die Flucht ergreifen, Trub., Dalm.; nav.: v beg se spustiti; tudi: v bege se spustiti, Nov.- C.; na begih biti, im Begriffe sein zu entfliehen, Fr.- C.; na begu, flüchtigen Fußes, Cig.; obrniti se v beg, sich zur Flucht wenden, Cig.; v beg pripraviti, Meg., v beg zapoditi, in die Flucht schlagen, Cig.
  29. 2. bę̑g, m. = plemenitaš, knez (pri Turkih); — prim. tur. beg = gospod, Dan.
  30. bę̑ga, f. der Laubfrosch, C.; — prim. magy. béka, C.
  31. bẹgȃj, m. = 1. beg, M.
  32. bẹgáłən, -łna, adj. störend, Jan.
  33. bəgȃnica, f. 1) potica, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) der Palmbusch, Z., Bohinj- C.; — nam. gibanica; zaradi pomena prim. presnec.
  34. bəgánja, f. = beganica 2), Radovljica.
  35. bẹ́ganje, n. 1) das Hinundherlaufen; — 2) das Scheuchen, das Irremachen.
  36. 1. bẹ́gati, -am, vb. impf. 1) hin- und herlaufen; ne begaj za vrabci, kadar ti uhajajo golobje, LjZv.; živina bega = bezlja, C.; begajoče oči, schweifende Blicke, Šol.; — 2) hin- und hertreiben, scheuchen; pes kuretino bega; — b. koga, irre machen; ne begaj me! — kleinmüthig, furchtsam machen, C., Gor.- Levst. (Rok.); — 3) b. se, sich abmühen, C.
  37. 2. bę́gati, -am, vb. impf. = regetati, C.; — prim. bega.
  38. bẹ́gav, adj. unbeständig, Jan.
  39. bẹ́gavəc, -vca, m. 1) = begun, Z., ZgD.; — 2) der Verwirrer, Valj. (Rad).
  40. bę́gavica, f. der Laubfrosch, C.; — prim. 2. begati.
  41. bę̑ge, f. pl. = bregeše, Z., C.
  42. bẹgèč, -ę́ča, adj. = begljiv, Z., Mik.
  43. begę́še, f. pl., Z., pogl. bregeše.
  44. begetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = beketati, Z., C.
  45. bẹgljìv, -íva, adj. flüchtig, unstät, unbeständig, Cig., Jan., nk.
  46. bẹgljı̑vəc, -vca, m. der Flüchtling, Jan.
  47. bẹgljı̑vka, f. die Flüchtige, Z.
  48. bẹgljívost, f. die Flüchtigkeit, Jan.
  49. bẹ̑gnja, f. = beg, C.
  50. bẹgòč, -ǫ́ča, adj. = begljiv, Cig., Jan., nk.
  51. bẹ̑goma, adv. fliehend, Mik., Z.; Begoma, vojaki moji, Vsak naj zdaj nazaj hiti, Npes.-K.
  52. bẹgótən, -tna, adj. flüchtig, Jan.; Begoten smo neba oblak, Greg.
  53. bẹgȗn, m. der Flüchtling, Mur., Cig., Jan., nk.; der Deserteur, Cig., Jan.
  54. bẹgȗnəc, -nca, m. = begun, Cig., Jan., nk.
  55. bẹgȗnka, f. die Flüchtige, M.; — krava, ki pastirju rada uhaja, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
  56. behȇte, f. košate, bele breguše, C., vzhŠt.- Zora.
  57. bẹ̑htati se, -am se, vb. impf. 1) spielen: otroci se behtajo, jagnjeta se behtajo po trati, BlKr.; — 2) sich abmühen, sich plagen: b. se pri delu, C.; — prim. 1. begati.
  58. 1. bę́ka, f. die Flechtweide, die Korbweide (salix viminalis); — die Weidenruthe, C.; beke ali uprav bekove trte se razločajo v glavičnice, košnice, in straclje ( prim. it. strozzatoio, Strick zum Erwürgen) Ip.- Erj. (Torb.).
  59. 2. bę́ka, f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  60. bekȃnje, n. das Blöken (o drobnici), Meg., Boh.; — b. tvojih pesni, ("Geplärr") Dalm.
  61. bekáti, -ȃm, vb. impf. blöken, Mur., C.; ovce bekajo, Kug.- Valj. (Rad); — schwätzen, C.
  62. bekèt, -ę́ta, m. das Geblöke (o drobnici) Jan., M., Valj. (Rad).
  63. beketȃnje, n. das Blöken (o drobnici), Cig., Jan.
  64. beketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blöken (o drobnici), Dict., Cig., Jan., C.
  65. bekíniti se, -im se, vb. impf. igrati (o otrocih), Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. furl. bacnâ, lärmen, Levst. (Rok.).
  66. bekljáti, -ȃm, vb. impf. schwätzen, SlN.; — prim. bekati.
  67. bę́kniti, bę̑knem, vb. pf. einen Blöklaut von sich geben, Cig., M.
  68. bekòt, -óta, m. = beket, Jan.
  69. bę́kov, adj. von der Flechtweide; bekove šibe.
  70. bę́kovəc, -vca, m. der Flechtweidenbaum, Cig., C.
  71. bę́kovica, f. die Flechtweidenruthe, BlKr.
  72. bę́kovina, f. das Flechtweidenholz.
  73. bę́kovišče, n. der Ort wo Flechtweiden wachsen, Cig.
  74. bę́kovje, n. coll. die Flechtweiden.
  75. bę́kovka, f. ein Singvogel (sylvia sp.), Kras- Erj. (Torb.).
  76. bekovnjáča, f. der Weidenkorb (= vitrnjak), C.
  77. bekúlja, f. iz bekovih viter spletena okrogla cajnica z locnjem, Laško ( Št.).
  78. bekȗljica, f. dem. bekulja, ("bakulica", Laško- Glas.).
  79. bekúntati, -am, vb. impf., pogl. beketati, C.
  80. bẹ̑ł, -ı̑, f. 1) eine Augenkrankheit: der graue Star, Kras- Cig., Jan., Erj. (Som.); (pri konjih) Ip.- Erj. (Torb.); — 2) der Mehlthau, Cig.; — 3) svinčena b., das Bleiweiß, DZ., C., Erj. (Min.).
  81. bẹ́ł, adj. weiß; beli grad ( v narodnih pesnih); beli dan, der helle Tag; za belega dne; ni bele ni črne ni rekel = er sagte gar nichts, Jurč.; belo perilo, frischgewaschene Wäsche; belo platno, weißgebleichte Leinwand; bela, ime beli kravi, ovci, Erj. (Torb.); — bela, die Bleichsucht = bela bolezen, Cig.; — belo imeti, den weißen Fluss haben, Cig.; belo, das Splintholz, Rez.- C.; — belo, das Fett vom Rothwild, V.-Cig.; — železo je belo, das Eisen ist glühend.
  82. bẹlák, m. 1) weißes Schwein, Dalm.- Valj. (Rad); — 2) der Weißstein, Cig. (T.).
  83. bẹlàn, -ána, m. ein Mensch mit Flachshaaren, Cig.
  84. bẹlánjək, -njka, m. das Eiweiß, C., jvzhŠt.
  85. bẹ́lav, adj. weißlich, Mur., Mik.
  86. bẹ̑łča, f. ime beli kravi, Kr.- Valj. (Rad).
  87. bẹ̑łče, -eta, n. 1) weißes Thier, Z.; der Schimmel, Jan.; — 2) neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.), LjZv.
  88. bẹ̑łčək, -čka, m. dem. belec; 1) weißes Thier, Mik.; — 2) weißes Osterei, C.
  89. bẹ̑łčica, f. neko jabolko, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  90. bẹ̑łəc, -łca, m. 1) der Weiße, Jan., nk. ( opp. črnec); — 2) der Weißkopf (Flachskopf), der Kakerlak, Cig., Jan., Mik.; — 3) weißes Pferd, der Schimmel, Cig., Jan.; — weißer Ochs, Cig., Mik.; — 4) neko jabolko, Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.); — 5) der Albit ( min.), Cig. (T.); — 6) eine Augenkrankheit: der graue Star, C.; — 7) das Splintholz, C.; — 8) der Kotzen, C., BlKr.- Mik.; — 9) gebleichte Leinwand, Mik.; — ein Leinwandlaken, worauf Getreide getrocknet wird, BlKr.; — 10) der Pfennig, Bes.; prim. belič; — 11) = belar, der Bleicher, C.
  91. bẹlẹ̀g, -ẹ́ga, m. das Kennzeichen, das Merkmal, Cig. (T.), C.; — prim. stsl. bêlêgъ.
  92. bẹlẹgováti, -ȗjem, vb. impf. puncieren, Cig. (T.).
  93. belendáti, -ȃm, vb. impf. irre reden, phantasieren: bolnik že belenda, jvzhŠt.; — zvonovi belendajo, t. j. vsi se ob enem brez reda glasijo, Savinska dol.; — prim. magy. belénd (= blen) in blencovati.
  94. bẹ̑lez, m. = belež, die Bleiche, der Bleichplatz, Mur., Cig., Jan.
  95. bẹ̑lež, m. 1) das Bleichen, die Bleiche, Cig., Jan.; — 2) der Bleichplatz, Cig., Jan., C.; — 3) die weiße Tünche, die Kalkmilch, Cig., Jan., C., Erj. (Min.); — 4) bẹlèž, die zu bleichende Leinwand: nesi belèž na bẹ̑lež, Cig.
  96. bẹlẹ̑žək, -žka, m. das Merkzeichen, die Note, C., nk.
  97. bẹlẹ̑žən, -žni, f. das Zeichen, die Marke ( n. pr. na drevesih znamenja, da jih je posekati), Krn- Erj. (Torb.); — das Merkmal: zbrisana beležen vojništva, Zv.
  98. bẹlẹ̑žən, -žna, m. die Jahreszahl, letnica, navadno z apnom narejena, Temljine- Štrek. (Let.).
  99. bẹlẹ́žən, -žna, adj. beležna knjiga, das Vormerkbuch, Levst. (Nauk).
  100. bẹlẹ́žiti, * -im, vb. impf. bezeichnen, Cig. (T.); zlato in srebro b., puncieren, Cig. (T.); — notieren, nk.

   46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001 47.101 47.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA