Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (46.701-46.800)

  1. bantǫ́č, m. der Wasserfall, Pod Gradom (v Rodiški župi)- Erj. (Torb.).
  2. bantováti, -ȗjem, vb. impf. = žaliti, ogr.- Valj. (Rad); (bantúvati, C.); — prim. magy. bantani, Mik. (Et.).
  3. bȃs, m. 1) die Bassstimme, der Bass; debeli bas, der Großbass, glavni b., der Contrabass, mali b., das Bassetchen, Cig.; — 2) die Bassgeige; Ne maram, zavpije, za gosli, za bas, Preš.
  4. basáč, m. der Packer, Cig., Jan.
  5. básałən, -łna, adj. zum Stopfen, Laden dienend, Cig.
  6. básałnik, m. die Stopfstange der Mühler, Z.; der Packstock, Cig.; der Setzkolben (pri topovih), V.-Cig.; ein Werkzeug zum Stopfen der Würste, Štrek.
  7. basálọ, n. ein Werkzeug zum Stopfen: der Pfeifenstopfer, Cig.; das Ladewerkzeug, Cig.
  8. básanje, n. das Stopfen; das Laden (eines Gewehres).
  9. básati, bȃšem, vb. impf. hineinstopfen; v žepe si kaj b.; vollstopfen; koš, trebuh b.; laden (ein Gewehr), puško b.; b. se kam, sich irgendwohin drängen; — prim. nem. fassen, Levst. (Rok.).
  10. bȃsək, -ska, m. dem. bas, das Bassettchen, Cig., Jan.
  11. bȃsəm, -smi, f. = basən, Dict., C., Rož.- Kres.
  12. bȃsən, -sni, f. 1) eine erdichtete Erzählung, etwas Erdichtetes; imeti kaj za fabulo ali b., Trub. (Post.); basni, Fabeln, Dalm.; — 2) die Fabel (als Literaturgattung), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  13. bȃsənca, f. dem. basen; (bȃsəmca, Valj. [Rad]).
  14. bȃsənka, f. dem. basen, Mur.
  15. bȃsənski, adj. Fabel-, fabelhaft, Cig., Jan.; b. svet, die Fabelwelt, Jan.
  16. basílọ, n. die Ladung ( z. B. eines Schießgewehres), Cig., DZ.
  17. basīst, m. der Bassist.
  18. bası̑vọ, n. = basilo, Jan.
  19. bȃsna, f. = basen 1), Mur., Cig., Jan., C., Trub.; prazne basne, jvzhŠt.
  20. basnáti, -ȃm, vb. impf. Erdichtetes erzählen, fabeln: to babe basnajo, jvzhŠt.
  21. basnopı̑səc, -sca, m. der Fabeldichter, Jan., Cig. (T.).
  22. basnoslǫ́vən, -vna, adj., Cig., Jan.; pogl. bajesloven.
  23. basnoslǫ̑vje, n. 1) die Fabellehre, Jan.; — 2) Cig., Jan., pogl. bajeslovje.
  24. basnováti, -ȗjem, vb. impf. fabeln, Jan., nk.
  25. basnovı̑t, adj. fabelreich, Cig.; basnoviti iztok, SlN.
  26. bȃsov, adj. Bass-: basova struna, Cig.
  27. basúlja, f. weibliches Mastschwein, Mur., Z., LjZv., Gor.
  28. basȗljəc, -ljca, m. männliches Mastschwein, M., Z., Gor.
  29. bàš, adv. gerade, just: baš denes, baš tod je prišel, Levst. (Nauk); Iščimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika, Vod. (Pes.); ne more se baš trditi, man kann nicht gerade behaupten, LjZv.; — allerdings: baš ko bi glave ne imel, ja, wenn er kein Talent hätte! Mirna Peč ( Dol.); — durchaus, Ptuj- C. ( Vest.); baš nič, Levst. (Nauk).
  30. bȃša, ** -e, m. = paša, Cig., Jan., Npes.; — iz tur.
  31. bȃška, f. die Hirtentasche, Cig., Gor.- M.; — prim. nem. Watsack, C.
  32. 1. bȃštati, -am, vb. impf. das Unterholz schocken: hosto baštati, V.-Cig.; = butarice ( it. "fascetti") delati.
  33. 2. bȃštati se, -a se, vb. impf. bašta se mi = ljubi se mi, Jan., Notr.; — iz it. bastare, hinreichen, C.
  34. bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.- C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina- Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).
  35. baštı̑ja, f. die Bastei, Cig., Jan.
  36. bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.- Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.
  37. batálija, f., Cig., pogl. bitka, bitva; ( it. battaglia).
  38. bataljǫ̑n, m. oddelek vojaštva, das Bataillon.
  39. bataljǫ̑nski, adj. Bataillons-.
  40. bȃtast, adj. kolbenförmig, kolbicht, Cig., Jan.; — prim. betast.
  41. bȃtati, -am, vb. impf. schlagen, prügeln, Mur.; (tudi hs.).
  42. bȃtəc, -tca, m. dem. bat; kleiner Holzschlägel, Dict., C.; bobnarski b., der Trommelschlägel, Cig.; der Dengelhammer, Cig.
  43. bȃtək, -tka, m. dem. bat; die Knospe an Bäumen, die Blumenknospe, C.
  44. bátəl, -tla, m. = čoln, Dalm.; — prim. it. battello.
  45. bȃtəvce, n. = betevce: prav malo (kake reči), Čemšenik ( Gor.).
  46. báti se, bojím se, vb. impf. Furcht haben, fürchten; b. se koga, česa, jemanden, etwas fürchten; bojim se, da bo jutri deževalo, bojim se, da bi jutri ne deževalo, ich fürchte, dass es morgen regne; bojim se, da se mu bo, da se mu ne bi kaj pripetilo, ich fürchte, dass ihm etwas zustoße; jaz se ne bojim, da bi tebe utrudil ali tebi nadležen bil, Jap.; Bedenken tragen, fürchten; Z roko migni, ak' bojiš se govorit', Preš.; on se boji tudi najmanjšega človeka razžaliti, Ravn.; b. se za koga, um Jemanden fürchten, besorgt sein; sich scheuen, Scheu haben, bati se dela, arbeitsscheu sein.
  47. bȃtic, m. = batec, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  48. batíca, f., pogl. betica.
  49. bȃtina, f. der Prügel, der Stock, Mur., Jan.; dobil je batine, er hat Prügel bekommen, jvzhŠt., Dol.; — hs.
  50. batı̑st, m. neko tenko platno, der Batist.
  51. batı̑stast, adj. batisten.
  52. batonǫ̑səc, -sca, m. 1) der Kolbenträger, Cig.; — 2) der Keulenkäfer, Cig.
  53. bavbáv, m. der Wauwau.
  54. bȃvəc, -vca, m. der Wauwau: bavec gre po tebe! (tako otroke strašijo), Št.
  55. báviti se, * -im se, vb. impf. 1) sich mit etwas beschäftigen, sich abgeben, nk.; b. se s pesmami; Prip.- Mik.; malo se baviti z ljudmi, Jurč.; — 2) = muditi se, Jan.
  56. bavkáč, m. der Wauwau, Valj. (Rad).
  57. bȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. bäffen, bellen, Cig., Vrt.; pes bavče, jvzhŠt.
  58. bávkniti, -nem, vb. pf. einen Bellaut von sich geben, Cig.
  59. bȃza, ** f. = počasnež, Čemšenik; — prim. bezati.
  60. bazālt, m. der Basalt ( min.).
  61. bazān, m., Cig., pogl. fazan.
  62. 1. bazílika, f. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  63. 2. bazīlika, f. die Basilica (eine Art Kirche).
  64. bazilīsk, m. der Basilisk; amerikanski b., der Haubenbasilisk (basiliscus mitratus), Erj. (Ž.).
  65. bȃzje, n. = bezgovje, Rez.- Baud.
  66. bázniti, -nem, vb. pf. stupfen, stoßen, C.; angel ga v stran bazne ino ga je zbudil, Ravn.; aufregen: angelova prikazen je nič prav ne bazne, Ravn.; — prim. bezati.
  67. 1. báža, f. die Art, die Sorte; vsake baže, allerlei; die Raçe: živina dobre baže, Z.; — prim. nem. Fasel.
  68. 2. báža, f. ein terrassenförmiger Weingartentheil, ("kar je leha pri njivah, je baža pri brežnih vinogradih"), Ip.
  69. bážati se, -am se, vb. impf. von gleicher Gattung sein: b. se s čim, Mur., Cig.; — prim. 1. baža.
  70. bažílika, f. = prežilika, Štrek.
  71. bážol, m. = fižol, Tuš. (B.).
  72. bažǫ̑la, f. = fižol, C.
  73. bčę̑la, f. die Biene, Mur., Cig., Jan., nk.; — išči sem spadajočih besed pod čebel-.
  74. bdẹ́ti, -ím, vb. impf. = bedéti.
  75. bę́ba, f. 1) dummer, einfältiger Mensch; — 2) die Memme, Cig., M.; — prim. hs. beba = otrok (v otročjem govoru).
  76. bę́bast, adj. tölpelhaft, dumm.
  77. bəbáti, -ȃm, vb. impf. unverständlich reden ("debelo, nerazumno govoriti"), C.; — prim. stsl. bъbati.
  78. bę̑bčək, -čka, m. dem. bebec, M.
  79. bę̑bčica, f. dem. bebka, M.
  80. bę̑bəc, -bca, m. der Tölpel, der Tropf; bebca delati iz koga, jemanden zum Narren haben, hänseln, Jan.; za bebca koga imeti, zum Besten haben, Lašče- Levst. (Rok.).
  81. bę̑bež, m. = bebec, Cig., Glas.
  82. bę́bica, f. dem. beba, Z.
  83. bę́biti, * -im, vb. impf. 1) dumm machen, Cig.; b. se, sich albern betragen, Cig.; — 2) einem ein Blendwerk vormachen, ihn übertölpeln, Cig., C.
  84. bę̑bka, f. dem. beba, arme Närrin, Mur.
  85. bę̑bkati, -am, vb. impf. zum Besten haben, Cig.
  86. bəbljáti, -ȃm, vb. impf. lallen, Cig.; unverständlich sprechen, Levst. (Rok.); — prim. bəbati.
  87. bę̑bstvọ, n. der Blödsinn, die Dummheit, C.
  88. bę́bščina, f. = bebstvo, Ravn.- C.
  89. bəcáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, Jan.; mit dem Fuße stoßen, Cig., Šol., C.; konj, krava beca, Z., Gor.
  90. bəckáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern, sticheln; po zobeh b., in den Zähnen stochern; — prim. becati.
  91. bəcníti, bəcnèm, bácnem, vb. pf. stupfen, stoßen, Dol.; b. koga skozi vrata, Cig.; — prim. becati, bacniti.
  92. 1. bə̀č, -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče- Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.
  93. 2. bę̑č, m. eine kleine Münze, C., Mik., Ist., Rez.- C.; der Pfennig, Krelj; do zadnjega "bieča", dolžno pismo iz leta 1690.- Let. 1887, 314; — prim. it. bezzo.
  94. bę́čati, * bečím, vb. impf. blöcken (o ovcah), Trub. (Post.); schreien, plärren, M., BlKr.; otrok beči, jvzhŠt.; trensen (o jelenu), Cig.; — prim. bekati.
  95. bəčə̀k, * -čkà, m. dem. 1. bəč, das Fässchen, Cig.; sodček od 20 bokalov do dveh kvinčev, Ip.- Erj. (Torb.); (bȇčək, *daß Bierfaß, Valj. [Rad]).
  96. bəčę̑la, f. = bčela, čebela, Gor.- Met., Levst. (Zb. sp.).
  97. bəčkà, f. = kad, čeber, C.; — prim. bəčva.
  98. bəčvà, f. 1) das Fass, die Tonne, Cig., C.; (1000 klgr.), DZ.; — 2) der Bottich, Jan.; — prim. bačva.
  99. bəčvíca, f. dem. bečva, C.
  100. bẹ́da, f. das Elend, Jan., Cig. (T.), nk.; — iz drug. slov. jezikov.

   46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001 47.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA