Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (46.601-46.700)

  1. bahúlja, f. die Prahlerin, Mur., Cig., Jan., Met.
  2. bahȗn, m. der Prahler, der Maulheld, Cig.
  3. bȃj, m. ein Flüssigkeitsmaß (= 48 Maß), Jan., Notr.- Z.; — prim. it. baglia, Kufe (?).
  4. 1. bája, f. der Zauber, die Beschwörung, Mik.; — pl. baje, das Geschwätz, Z.
  5. 2. bája, f. die Amme, Gor., Notr.- Z.; — prim. it. bália.
  6. 3. bája, f. der Boi ("neka debela volnata tkanina"), Cig.
  7. bajȃc, m. der Bajazzo, Jan.; — iz it.
  8. bajáłən, -łna, adj. Zauber-: bajalne besede, Erj. (Torb.).
  9. bajȃłnica, f. die Gauklerin, Mur.
  10. bajȃłnik, m. der Gaukler, Mur.
  11. bájanica, f. die Wünschelruthe, Jan., Glas.
  12. bájanje, n. das Zaubern, das Wahrsagen, Z.
  13. bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  14. bájavəc, -vca, m. der Zauberer, ogr.- Mik.
  15. bajbák, m. das Steppen-Murmelthier, der Bobak, Cig.; — rus.
  16. bȃjda, adv. = baje da, Šentvidska Gora ( Tolm.).
  17. bajè, adv. ( prim. bajati), wie es heißt, wie man sagt, Jan., nk.; baje da, Levst. (Sl. Spr.).
  18. bȃjəc, -jca, m. = bajavec, C., M.
  19. bȃjən, -ajna, adj. 1) mythisch, Cig. (T.); sagenhaft, bajni Klek, Zv.; — 2) mündig, Z., C., UčT. (?)
  20. bajeslǫ̑vəc, -vca, m. der Mytholog, Jan., nk.; prim. bajeslovje.
  21. bajeslǫ́vən, -vna, adj. mythologisch, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
  22. bajeslǫ̑vje, n. die Mythologie, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
  23. bájevən, -vna, adj. Zauber-: bajevna moč bajil, Navr. (Let.).
  24. bajíłən, -łna, adj. Zauber-: bajilne pesni, Zaubergesänge, SlN.
  25. bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.- Mik., C.
  26. bȃjka, f. das Märchen, Z., LjZv.; die Mythe, Cig. (T.).
  27. bajonēt, m. vojaško bodalo, das Bajonnet.
  28. bȃjta, f. hölzerne Hütte; drvarji v gozdu, pastirji v planinah imajo bajte v začasna stanovališča; armselige Wohnhütte, die Keusche; — prim. it. baita, Mik. (Et.).
  29. bȃjtati, -am, vb. impf. mit Brettern und Balken aussteifen, auszimmern: šterno, jez bajtati, die Cisterne, den Deich schalen, V.-Cig.
  30. bȃjtica, f. dem. bajta.
  31. bȃjtnik, m. = bajtar, Jan.
  32. bajúlja, f. "bajule" imenuje Stanko Vraz nekake otročje narodne pesmi, Pjk. (Črt. 139).
  33. bajúljiti, -im, vb. impf. = grdo peti: pijanec bajulji, C.
  34. bàk, interj. pfui! BlKr.
  35. bàk, báka, m. der Widder, der Leithammel, Danj., ogr.- Valj. (Rad).
  36. bakàn, -ána, m. der Widder, Valj. (Rad); — prim. bak.
  37. bákəłnik, m. der Fackelschuh, Cig.; — prim. bakla.
  38. bákica, f., nam. bačica, BlKr.; — prim. bak.
  39. bȃkla, f. 1) die Fackel; junge, mit Pech überstrichene Birke als Fackel, Fr.- C.; požigalna bakla, die Brandfackel, pogrebna bakla, die Todesfackel, Cig.; — 2) = kostenika, C.
  40. baklȃda, f. der Fackelzug, Cig., Jan., nk.
  41. baklȃnje, n. das Geflacker, Cig.
  42. bakláš, m. der Fackelträger, SlN.
  43. bakláti, -ȃm, vb. impf. 1) stark brennen, flammen, flackern, Cig., Jan.; — 2) mit einem Licht hin- und her fahren, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. fackeln.
  44. baklonǫ̑səc, -sca, m. der Fackelträger, Jan., nk.
  45. bála, f. 1) der Ballen; b. platna; b. slame, Fr.- C.; — 2) das mobile Brautgut: balo peljajo; — 3) das Pfriemengras (stipa pennata), Istrski Kras- Erj. (Torb.); — prim. it. balla, der Ballen.
  46. balāda, f. vrsta epičnih pesmi, die Ballade.
  47. bȃłda, f. dicker Prügel, Mur.; dicker Stock: birič z baldo, Z.; — pogl. balta.
  48. baldahīn, m. der Traghimmel, der Baldachin, (-kin, Jan.).
  49. bałdína, f. = balda, C.
  50. bȃləh, m. ein Ochs von blassgrauer, fahler Farbe, Tolm.; — prim. kor.-nem. falch, Ochs von fahler Farbe.
  51. balēt, m. der Bühnentanz, das Ballett.
  52. bȃłha, f. balhasta (belkasta) krava, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. baleh, balhast.
  53. bȃłhast, adj. weißlich, grau (posebno o živini), Kor.- Štrek. (LjZv.); — prim. bav. falh = fahl, Štrek. (LjZv.).
  54. bȃłhlja, f. = bȃłha, Polj.
  55. bàli, interj. (balita, -e), komm(t), Dol., Št.; bali domov, bali! LjZv.; brž balite no, oče, Jurč.; tudi: bàle, BlKr.
  56. balı̑n, m. 1) die kleine Kugel im Kugelspiel, Z.; der kleine Spielstein, Z.; — 2) na balin ostriči koga, jemandem die Haare ganz kurz scheren, BlKr.; — prim. it. ( dial.) ballino, nam. pallino.
  57. balı̑ncati, -am, vb. impf. mit Kugeln (Steinen) spielen, Z., Ip., Prim.
  58. balíšče, n. = bala 2), LjZv., Ljubljanska ok.
  59. balíž, m. = bala 2), Dol.; — prim. kor.-nem. vallas, vales, = bala 2); it. valigia, Felleisen.
  60. balkōn, m. der Balkon, Cig., nk.
  61. bȃlog, m. weißer Ochs, Tolm.- Erj. (Torb.); gefleckter Ochs, Polj.; — prim. baleh, balha.
  62. baloh, m. großer Laubbausch, Fr., Ptuj- C.; — prim. bala (?).
  63. balǫ̑n, m. der Luftballon, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  64. balǫ̑nək, -nka, m. dem. balon, Valj. (Rad).
  65. balotáti, -ȃm, vb. impf. dummes oder wirres Zeug reden, C., Z.; — prim. balovati.
  66. balotȃvəc, -vca, m. der Schwätzer, C.
  67. balováti, -ȗjem, vb. impf. faseln, schwätzen, Ungereimtheiten vorbringen, C.; phantasieren: bolnik v legarju baluje, C.; = po noči razgrajati, peti in pijančevati; vso noč so balovali, BlKr.
  68. bálovina, f. das Pfriemengras (stipa pennata), Kras- Erj. (Torb.).
  69. bałšíca, f. neka hruška, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — prim. balhast.
  70. bȃłta, f. 1) die Axt: živina gre pod balto = koljejo živino, jvzhŠt.; das Beil der Čičen, Mik. (Et.); kleine Handaxt, Svet. (Rok.), BlKr.; das Hammerbeil, Cig., Jan.; — 2) der Prügel, dicker Stock, Dict., Z.
  71. bȃłtica, f. dem. balta, kleine Handaxt, Št., Kr.
  72. balȗsati, -šem, vb. impf. plaudern, Mik.; — prim. balovati.
  73. balvȃn, m. 1) der Götze, ogr.- Let.; — 2) der Balken, Jan., C., Mik.; — 3) der Klumpen, Jan., Navr.- C.; der Block ( min.), Cig. (T.); — prim. bolvan.
  74. balvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.- Let.
  75. bȃlzam, m. gost, močno dišeč sok, der Balsam.
  76. bȃlzamov, adj. balsamisch, Balsam-, Cig.
  77. balzamovína, f. das Balsamholz, Jan.
  78. bȃlžam, m., Dalm., — pogl. balzam.
  79. bāmbus, m. das Bambusrohr (bambusa arundinacea), Tuš. (R.).
  80. bāmbusov, adj. Bambus-: bambusove palice, Tuš. (R.).
  81. bȃn, m. der Banus: hrvatski ban, der B. von Kroatien.
  82. bána, f., pogl. banja.
  83. banāna, f. die Banane (musa sapientum), Tuš. (R.).
  84. bȃnda, f. die Bande; pos. die Musikbande.
  85. baníca, f. die Frau des Banus, Z., Valj. (Rad).
  86. bȃnja, f. ein langrundes Gefäß von Böttcherarbeit, die Wanne, V.-Cig., Jan., Št.; — ( nav. bana; iz nem. Wanne).
  87. bȃnjica, f. dem. banja, Št.
  88. bȃnjka, f. 1) dem. banja, Polj.; — 2) ein plattes Tragfass für Flüssigkeiten, C., Dol.; dve banjki vina, LjZv.; težka banjka, olja polna, Jurč.
  89. bȃnka, f. 1) die Bank (ein Geldinstitut), Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Banknote, Mur., stara banka, Št.
  90. bankēt, m. slovesen obed, das Bankett.
  91. bankētən, -tna, adj. Bankett-: banketno vino, nk.
  92. bȃnkovəc, -vca, m. die Banknote.
  93. bȃnkovən, -vna, adj. Bank-: bankovna delnica, die Bankaktie, Cig. (T.).
  94. bȃnkovka, f., Jan., pogl. bankovec.
  95. bȃnkovstvọ, n. das Bankwesen, Cig.
  96. banovȃnje, n. die Ausübung des Banusamtes, die Banusherrschaft, M.
  97. banováti, -ȗjem, vb. impf. Banus sein, Mik.
  98. banovína, f. das vom Banus regierte Land, das Banat, nk.
  99. bȃnski, adj. Banal-, Cig., Jan., nk.; b. stol, die Banaltafel, Cig., nk.
  100. bȃnstvọ, n. die Banuswürde, nk.

   46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA