Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (46.501-46.600)

  1. avtonomīst, m. der Verfechter der Autonomie, der Autonomist, nk.
  2. avtopsı̑ja, f. die Autopsie; — prim. samovid.
  3. āzbuka, f. die Azbuka, das altslovenische Alphabet.
  4. aževína, f. 1) die Abfälle der Häute beim Gerben, zapŠt.- C.; — 2) das Mark der Kürbisse, zapŠt.- C.; — 3) das dichte Moos an Bäumen und nassen Wänden, C.; — prim. stsl. azьno, abgezogene Haut, C. (?)
  5. ážija, f. das Agio, Jan., Cel. (Ar.).
  6. bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi ( zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.- C. ( Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.- Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana- Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
  7. bábast, adj. 1) altweibisch, Mur., Mik.; — 2) weibisch, feige, Cig.
  8. babȃvs, m. altes Weib ( zaničlj.), Mik.
  9. bȃbəc, -bca, m. 1) = babež, Valj. (Rad); — 2) die Puppe, Rez.- Baud.
  10. babẹ̑la, f. älteres Weib ( zaničlj.); blatne in razcapane babele, LjZv.
  11. babę̑nta, f. = babela, C.
  12. bȃbež, m. 1) der Weibernarr, der Frauenknecht, Mur., Cig., Jan., Met., Št.; — 2) weibischer Mann, die Memme, Cig., C.; — 3) das schwarze Wollkraut (verbascum nigrum), Medv. (Rok.).
  13. bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.- C.; — 7) neka hruška, Maribor- Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj- C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; ( prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
  14. bábičast, adj. kernlos: babičasta (= gluha) ajda, Z., Gor.; — prim. babica 8).
  15. babičevȃnje, n. der Hebammendienst, Cig.
  16. babičeváti, -ȗjem, vb. impf. Hebammendienste leisten, Cig., DZ.
  17. bȃbičinski, adj. Hebammen-, Mur.
  18. bábičiti, -im, vb. impf. Geburtshilfe leisten, Mur.
  19. bábička, f. altes Mütterchen, Mur.
  20. bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
  21. bȃbinski, adj. altweibisch, ogr.- Mik.
  22. bábišče, -eta, n. altes Weibchen, Dol.; stara babiščeta, Jurč., Andr.; tudi: babiščè, Met.; ( nav. se govori babšè, -ę́ta, Gor., ali bȃbše, -eta, Št.).
  23. bȃbiški, adj. Hebammen-: babiška učilnica, DZ.
  24. bȃbištvọ, n. das Hebammenwesen, die Hebammenkunst, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je skrajšan del porodništva, Vod. (Bab.).
  25. bábiti, * -im, vb. impf. Hebammendienste leisten, Mur., Cig., Jan.
  26. bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.- Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  27. bȃbji, adj. 1) altweibisch, Cig.; — 2) Weiber-, weiberhaft ( zaničlj.); po babje, nach Weiberart; weibisch, unmännlich, Mur., Cig., Jan.
  28. bȃbka, f. 1) altes Weibchen, M.; — 2) die Puppe, Guts.; — 3) babke, "kratke kosti telečjih in ovčjih nog, ki so med parkljema in stegnom", Bes.
  29. babkovína, f. 1) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) = češmin, Tuš. (R.), (morda nam. bobkovina, C.).
  30. bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.
  31. bablę̑tce, n. altes Weibchen, C.
  32. babljáti, -ȃm, vb. impf. 1) blöcken: mati ovca bablja, jarče bleje, C.; — 2) lallen, Cig.; stammeln, Mik.; — pogl. bəbljati.
  33. bábljenje, n. der Hebammendienst, Cig., DZ.; učiti se babljenja, Levst. (Nauk).
  34. bȃbna, f., Kr., pogl. babina 1).
  35. bȃbnica, f. ein älteres Weib, das Weiblein; babnica ni napačna, LjZv.; — menda nam. babinica.
  36. bȃbnik, m. 1) der Weibernarr, Mur., Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
  37. babnják, m. das Serail ( zaničlj.), Nov.- C.
  38. babováti, -ȗjem, vb. impf. Hebammendienste leisten, Hebamme sein, Mur., Mik.
  39. bȃbski, adj. = babji, Trub.- Mik.; babske basni, Dalm.
  40. bȃbstvọ, n. das Weibervolk, Z.
  41. babúlja, f. = babura 1) Cig., Jan.
  42. babúša, f. = babura, Jan.
  43. babȗška, f. 1) stara ženska, Levst. (Zb. sp.); — 2) = babura 2), Cig.; (tudi hs.).
  44. babúza, f. = babura 1), Cig., Levst. (Zb. sp.).
  45. babȗzək, -zka, m. der Weiberfreund, Pot.- C.
  46. bȃc, m. männliches Lamm, Gor.; — prim. bav. bätz, bätzlein, Schaf, Schäfchen.
  47. bacáti, -ȃm, vb. impf. = kobacati, auf allen vieren kriechen (o človeku), Z.; langsam einhergehen: pred njim baca velik kodrast pes, Bes.
  48. bȃcək, -cka, m. dem. bac ( nav. v otročjem govoru).
  49. bȃcəlj, -clja, m. 1) ein Pfropf aus gefaserter Leinwand: b. preje, Cig.; — 2) die Schoppnudel, V.-Cig.; — prim. facelj.
  50. bȃcka, f. weibliches Lamm oder Schaf, (v otročjem govoru); — prim. bacek.
  51. bacljȃnje, n. das kleinschrittige Gehen ( z. B. der Kinder), Z.
  52. bacljáti, -ȃm, vb. impf. kleinschrittig einhergehen, Z.; Če mož h kakemu prijat'lju gre, Precej za njim bacljaš, Npes.-K.; — prim. bacati.
  53. bácniti, -nem, vb. pf. = becniti, Cig.; bacne ga z nogo in spodi, Jurč.
  54. bȃčəc, -čca, m. dem. bak, Valj. (Rad).
  55. bȃčək, -čka, m. das Reisigbündel, Gor.; — prim. it. fascio, Bündel.
  56. bȃčəv, -čve, f. = bačva, sod, Notr.- Erj. (Torb.).
  57. báčica, f. = backa, Z.
  58. bȃčka, f. der Beutel, Dict.; b. denarjev, Z.; = popotna torbica, Dict.; — prim. baška.
  59. bȃčva, f. 1) das Fass, Meg.- Mik., Valj. (Rad); das Oelfass, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 2) der Bottich, Cig.; — prim. bečva.
  60. bȃčvica, f. dem. bačva; 1) das Fässchen, Z.; — 2) der Kübel, C.
  61. bȃdava, adv. = zastonj, M., Zora, BlKr.; tudi: za badava, BlKr.; (za badavo, jvzhŠt.); — hs., iz tur. badhawa, Dan.
  62. bȃdənj, -dnja, m. der Bottich, die Kufe, Goriš.; trtnega perja so cele badnje nasmukali, Vrtov. (Km. k.); — prim. bedenj.
  63. badìč, -íča, m. neka rastlina, Vreme- Erj. (Torb.).
  64. badijȃn, m. der Sternanis (illicium anisatum), Rez.- C., (badjan, Cig.); — it. badiana.
  65. bȃdnik, m. der Christabend, BlKr.- Navr. (Let.).
  66. bága, f. der Tabakpfeifensaft, Št., Dol.; — prim. hs. baga, neka konjska bolezen (menda iz tur.) Dan.
  67. bagatı̑n, m. eine kleine Münze; dva bagatina, zwei Scherflein, Dalm.; — iz it. bagattino, eine venetianische Kupfermünze.
  68. bȃgəc, -gca, m., nam. bakec, Z., Dol.
  69. bagláč, m. zudringlicher Bettler, SlGor.
  70. bagláti, -ȃm, vb. impf. zudringlich bitten, betteln, Mur., Fr.- C., SlGor.; — za vse bagla, kakor ciganica, Glas.; — morda iz bav. fergeln, C.
  71. baglȃvəc, -vca, m. zudringlicher Bettler, Mur.
  72. bȃguš, m. der in der Pfeife zurückbleibende, feuchte Tabak, kajk.- Valj. (Rad); — prim. baga.
  73. baháč, m. 1) der Prahler, der Großthuer; mlad bahač — star berač, Slom.- C.; — 2) eine zwei Liter haltende Flasche, Dol.
  74. baháča, f. ein prahlhaftes Weib, Fr.- C.
  75. baháčast, adj. prahlerisch, Hal.- C.
  76. baháčək, -čka, m. junger Prahlhans, Valj. (Rad).
  77. bahačíca, f. die Prahlerin.
  78. baháčiti se, -im se, vb. impf. prahlen, C.
  79. báhanje, n. das Prahlen, das Großthun.
  80. bahānt, m. der Bacchant, Cig.
  81. bahāntski, adj. bacchantisch, (-anški, Cig.).
  82. báhast, adj. = bahat, Cig., LjZv., Gor.
  83. baháški, adj. prahlerisch, großthuerisch.
  84. bahȃštvọ, n. die Prahlerei, die Großthuerei.
  85. bahàt, -áta, adj. prahlerisch; bahati ljudje; bahata obleka, prunkende Kleidung.
  86. báhati, -am, vb. impf. prahlen, Mur., Met.; z mošnjo b., beutelstolz sein, Cig.; Napuh njegov prezgodaj baha, Vod. (Pes.); s svojimi darmi b., Ravn.; — nav. b. se, b. se s čim; — tudi: baháti se, Gor., Št.
  87. bahátost, f. die Aufgeblasenheit, die Prahlerei; b. v obleki, der Kleiderluxus, C.
  88. bahàv, -áva, adj. prahlsüchtig, großsprecherisch, Cig., Jan.
  89. bahávast, adj. = bahav: bahavasti dedci, LjZv.
  90. báhavəc, -vca, m. der Prahlsüchtige, der Maulheld, Mur., Jan.; tudi bahȃvec, Valj. (Rad).
  91. báhavən, -vna, adj. prahlsüchtig, ruhmredig, aufschneiderisch, Mur., Cig., Jan.
  92. báhavka, f. 1) die Prahlerin, Cig., Jan.; — 2) eine Art breite Halsbinde, Dol.
  93. bahȃvs, m. der Prahlhans ( zaničlj.), Cig., Jan., Fr.- C.
  94. báhavski, adj. prahlerisch, Cig.
  95. bahȃvslja, f. die Prahlerin, Cig.
  96. bahẹ́vati, -am, vb. impf. zu prahlen pflegen, Notr.- Mik., ( nam. bahavati).
  97. bahljáti, -ȃm, vb. impf. lodern (o ognju) C.; sprudeln (o vodi), Hal.- C.; vino iz soda bahlja, Z.; wanken: bahlja kakor praprot, C.; — prim. nem. fachen, fächeln (?).
  98. bahọ̑nta, f. der Faustschlag, C.
  99. bahọ̑ntati, -am, vb. impf. — prim. bahontniti, C.
  100. bahọ̑ntniti, -nem, vb. pf. mit der Faust schlagen, C.

   46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA