Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (46.497-46.596)

  1. ȃvša, f. dummer, ungeschickter Mensch, ein Tölpel (psovka); — morda nam. alša, olša; prim. rus. oluhъ, der Tölpel, slov. olih, der Pfahl, Maribor, Ptuj- C., C. ( Vest. I. 78.).
  2. ȃvšast, adj. dumm, tölpelhaft.
  3. avtomāt, m. der Automat, priprava, ki se sama giblje.
  4. avtonomı̑ja, f. die Autonomie; — prim. samouprava.
  5. avtonomīst, m. der Verfechter der Autonomie, der Autonomist, nk.
  6. avtopsı̑ja, f. die Autopsie; — prim. samovid.
  7. āzbuka, f. die Azbuka, das altslovenische Alphabet.
  8. aževína, f. 1) die Abfälle der Häute beim Gerben, zapŠt.- C.; — 2) das Mark der Kürbisse, zapŠt.- C.; — 3) das dichte Moos an Bäumen und nassen Wänden, C.; — prim. stsl. azьno, abgezogene Haut, C. (?)
  9. ážija, f. das Agio, Jan., Cel. (Ar.).
  10. bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi ( zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.- C. ( Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.- Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana- Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
  11. bábast, adj. 1) altweibisch, Mur., Mik.; — 2) weibisch, feige, Cig.
  12. babȃvs, m. altes Weib ( zaničlj.), Mik.
  13. bȃbəc, -bca, m. 1) = babež, Valj. (Rad); — 2) die Puppe, Rez.- Baud.
  14. babẹ̑la, f. älteres Weib ( zaničlj.); blatne in razcapane babele, LjZv.
  15. babę̑nta, f. = babela, C.
  16. bȃbež, m. 1) der Weibernarr, der Frauenknecht, Mur., Cig., Jan., Met., Št.; — 2) weibischer Mann, die Memme, Cig., C.; — 3) das schwarze Wollkraut (verbascum nigrum), Medv. (Rok.).
  17. bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.- C.; — 7) neka hruška, Maribor- Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj- C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; ( prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
  18. bábičast, adj. kernlos: babičasta (= gluha) ajda, Z., Gor.; — prim. babica 8).
  19. babičevȃnje, n. der Hebammendienst, Cig.
  20. babičeváti, -ȗjem, vb. impf. Hebammendienste leisten, Cig., DZ.
  21. bȃbičinski, adj. Hebammen-, Mur.
  22. bábičiti, -im, vb. impf. Geburtshilfe leisten, Mur.
  23. bábička, f. altes Mütterchen, Mur.
  24. bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
  25. bȃbinski, adj. altweibisch, ogr.- Mik.
  26. bábišče, -eta, n. altes Weibchen, Dol.; stara babiščeta, Jurč., Andr.; tudi: babiščè, Met.; ( nav. se govori babšè, -ę́ta, Gor., ali bȃbše, -eta, Št.).
  27. bȃbiški, adj. Hebammen-: babiška učilnica, DZ.
  28. bȃbištvọ, n. das Hebammenwesen, die Hebammenkunst, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je skrajšan del porodništva, Vod. (Bab.).
  29. bábiti, * -im, vb. impf. Hebammendienste leisten, Mur., Cig., Jan.
  30. bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.- Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  31. bȃbji, adj. 1) altweibisch, Cig.; — 2) Weiber-, weiberhaft ( zaničlj.); po babje, nach Weiberart; weibisch, unmännlich, Mur., Cig., Jan.
  32. bȃbka, f. 1) altes Weibchen, M.; — 2) die Puppe, Guts.; — 3) babke, "kratke kosti telečjih in ovčjih nog, ki so med parkljema in stegnom", Bes.
  33. babkovína, f. 1) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) = češmin, Tuš. (R.), (morda nam. bobkovina, C.).
  34. bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.
  35. bablę̑tce, n. altes Weibchen, C.
  36. babljáti, -ȃm, vb. impf. 1) blöcken: mati ovca bablja, jarče bleje, C.; — 2) lallen, Cig.; stammeln, Mik.; — pogl. bəbljati.
  37. bábljenje, n. der Hebammendienst, Cig., DZ.; učiti se babljenja, Levst. (Nauk).
  38. bȃbna, f., Kr., pogl. babina 1).
  39. bȃbnica, f. ein älteres Weib, das Weiblein; babnica ni napačna, LjZv.; — menda nam. babinica.
  40. bȃbnik, m. 1) der Weibernarr, Mur., Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
  41. babnják, m. das Serail ( zaničlj.), Nov.- C.
  42. babováti, -ȗjem, vb. impf. Hebammendienste leisten, Hebamme sein, Mur., Mik.
  43. bȃbski, adj. = babji, Trub.- Mik.; babske basni, Dalm.
  44. bȃbstvọ, n. das Weibervolk, Z.
  45. babúlja, f. = babura 1) Cig., Jan.
  46. babúša, f. = babura, Jan.
  47. babȗška, f. 1) stara ženska, Levst. (Zb. sp.); — 2) = babura 2), Cig.; (tudi hs.).
  48. babúza, f. = babura 1), Cig., Levst. (Zb. sp.).
  49. babȗzək, -zka, m. der Weiberfreund, Pot.- C.
  50. bȃc, m. männliches Lamm, Gor.; — prim. bav. bätz, bätzlein, Schaf, Schäfchen.
  51. bacáti, -ȃm, vb. impf. = kobacati, auf allen vieren kriechen (o človeku), Z.; langsam einhergehen: pred njim baca velik kodrast pes, Bes.
  52. bȃcək, -cka, m. dem. bac ( nav. v otročjem govoru).
  53. bȃcəlj, -clja, m. 1) ein Pfropf aus gefaserter Leinwand: b. preje, Cig.; — 2) die Schoppnudel, V.-Cig.; — prim. facelj.
  54. bȃcka, f. weibliches Lamm oder Schaf, (v otročjem govoru); — prim. bacek.
  55. bacljȃnje, n. das kleinschrittige Gehen ( z. B. der Kinder), Z.
  56. bacljáti, -ȃm, vb. impf. kleinschrittig einhergehen, Z.; Če mož h kakemu prijat'lju gre, Precej za njim bacljaš, Npes.-K.; — prim. bacati.
  57. bácniti, -nem, vb. pf. = becniti, Cig.; bacne ga z nogo in spodi, Jurč.
  58. bȃčəc, -čca, m. dem. bak, Valj. (Rad).
  59. bȃčək, -čka, m. das Reisigbündel, Gor.; — prim. it. fascio, Bündel.
  60. bȃčəv, -čve, f. = bačva, sod, Notr.- Erj. (Torb.).
  61. báčica, f. = backa, Z.
  62. bȃčka, f. der Beutel, Dict.; b. denarjev, Z.; = popotna torbica, Dict.; — prim. baška.
  63. bȃčva, f. 1) das Fass, Meg.- Mik., Valj. (Rad); das Oelfass, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 2) der Bottich, Cig.; — prim. bečva.
  64. bȃčvica, f. dem. bačva; 1) das Fässchen, Z.; — 2) der Kübel, C.
  65. bȃdava, adv. = zastonj, M., Zora, BlKr.; tudi: za badava, BlKr.; (za badavo, jvzhŠt.); — hs., iz tur. badhawa, Dan.
  66. bȃdənj, -dnja, m. der Bottich, die Kufe, Goriš.; trtnega perja so cele badnje nasmukali, Vrtov. (Km. k.); — prim. bedenj.
  67. badìč, -íča, m. neka rastlina, Vreme- Erj. (Torb.).
  68. badijȃn, m. der Sternanis (illicium anisatum), Rez.- C., (badjan, Cig.); — it. badiana.
  69. bȃdnik, m. der Christabend, BlKr.- Navr. (Let.).
  70. bága, f. der Tabakpfeifensaft, Št., Dol.; — prim. hs. baga, neka konjska bolezen (menda iz tur.) Dan.
  71. bagatı̑n, m. eine kleine Münze; dva bagatina, zwei Scherflein, Dalm.; — iz it. bagattino, eine venetianische Kupfermünze.
  72. bȃgəc, -gca, m., nam. bakec, Z., Dol.
  73. bagláč, m. zudringlicher Bettler, SlGor.
  74. bagláti, -ȃm, vb. impf. zudringlich bitten, betteln, Mur., Fr.- C., SlGor.; — za vse bagla, kakor ciganica, Glas.; — morda iz bav. fergeln, C.
  75. baglȃvəc, -vca, m. zudringlicher Bettler, Mur.
  76. bȃguš, m. der in der Pfeife zurückbleibende, feuchte Tabak, kajk.- Valj. (Rad); — prim. baga.
  77. baháč, m. 1) der Prahler, der Großthuer; mlad bahač — star berač, Slom.- C.; — 2) eine zwei Liter haltende Flasche, Dol.
  78. baháča, f. ein prahlhaftes Weib, Fr.- C.
  79. baháčast, adj. prahlerisch, Hal.- C.
  80. baháčək, -čka, m. junger Prahlhans, Valj. (Rad).
  81. bahačíca, f. die Prahlerin.
  82. baháčiti se, -im se, vb. impf. prahlen, C.
  83. báhanje, n. das Prahlen, das Großthun.
  84. bahānt, m. der Bacchant, Cig.
  85. bahāntski, adj. bacchantisch, (-anški, Cig.).
  86. báhast, adj. = bahat, Cig., LjZv., Gor.
  87. baháški, adj. prahlerisch, großthuerisch.
  88. bahȃštvọ, n. die Prahlerei, die Großthuerei.
  89. bahàt, -áta, adj. prahlerisch; bahati ljudje; bahata obleka, prunkende Kleidung.
  90. báhati, -am, vb. impf. prahlen, Mur., Met.; z mošnjo b., beutelstolz sein, Cig.; Napuh njegov prezgodaj baha, Vod. (Pes.); s svojimi darmi b., Ravn.; — nav. b. se, b. se s čim; — tudi: baháti se, Gor., Št.
  91. bahátost, f. die Aufgeblasenheit, die Prahlerei; b. v obleki, der Kleiderluxus, C.
  92. bahàv, -áva, adj. prahlsüchtig, großsprecherisch, Cig., Jan.
  93. bahávast, adj. = bahav: bahavasti dedci, LjZv.
  94. báhavəc, -vca, m. der Prahlsüchtige, der Maulheld, Mur., Jan.; tudi bahȃvec, Valj. (Rad).
  95. báhavən, -vna, adj. prahlsüchtig, ruhmredig, aufschneiderisch, Mur., Cig., Jan.
  96. báhavka, f. 1) die Prahlerin, Cig., Jan.; — 2) eine Art breite Halsbinde, Dol.
  97. bahȃvs, m. der Prahlhans ( zaničlj.), Cig., Jan., Fr.- C.
  98. báhavski, adj. prahlerisch, Cig.
  99. bahȃvslja, f. die Prahlerin, Cig.
  100. bahẹ́vati, -am, vb. impf. zu prahlen pflegen, Notr.- Mik., ( nam. bahavati).

   45.997 46.097 46.197 46.297 46.397 46.497 46.597 46.697 46.797 46.897  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA